Kranjska čebela
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
 |
||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 |
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||
|
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
| Apis mellifera carnica Pollman, 1879 |
Kranjska čebela (znanstveno ime Apis mellifera carnica) je avtohtona čebelja pasma, ki je nastala na območju Slovenije. Najdemo jo sicer tudi na ozemlju širše Koroške in Štajerske (tudi v Avstriji), na Madžarskem, v Romuniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Srbiji ter ponekod drugod. Trenutno je druga najbolj razširjena čebelja pasma na svetu.
[uredi] Značilnosti pasme
Kranjska čebela je umirjena pasma, namenjena pridobivanju medu in drugih čebeljih pridelkov v gosto naseljenih območjih. Od ostalih podvrst medonosnih čebel se loči tako po zunanjih lastnostih kot tudi po vedenjskih oziroma etoloških lastnostih.
Posebnosti v zunanjem izgledu:
- vitko telo
- temno rjava barva obročkov zadka
- sive dlačice na zadku
Njene bistvene dobre lastnosti so:
- majhna poraba zimske hrane,
- hiter pomladanski razvoj,
- usmerjenost v izkoriščanje paše v gozdu,
- dobra orientacija
- hitro zmanjšanjo obsega zalege v brezpašnem obdobju
- zalega izgine zgodaj jeseni
Med slabe lastnosti pa lahko štejemo:
- pogosto rojenje
- slabša izdelava voska
Kranjska čebela je miroljubna do čebelarja in ni preveč dovzetna za ropanje s strani drugih čebel. Zdravstveno je skoraj popolnoma odporna proti bolezenski pršičavosti čebel (acariosis apis), je pa tudi dokaj odporna proti nosemi (nosemosis apium) in čebelji gnilobi (pestis apium) ter proti varozi čebel (varoozis).
