Langres
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Občina Langres  Grb |
|
| Lega | |
| Zemljepisna dolžina: | 05° 20' 02" E |
| Zemljepisna širina: | 47° 51' 48" N |
| Uprava | |
|---|---|
| Država | Francija |
| Regija: | Šampanja-Ardeni |
| Departma: | Haute-Marne (podprefektura) |
| Okrožje: | Langres |
| Kanton: | Langres |
| Interkomunaliteta: | Skupnost občin Langres |
| Župan: | Christian Nolot (2001-2008) |
| Statistični podatki o | |
| Nadmorska višina: | 327 m– (povpr. 475 m) |
| Površina kopnega:¹ | 22,33 km² |
| Prebivalstvo:² (1999) |
9,586 |
| - gostota: (1999) | 429/km² |
| Razno | |
| INSEE/Poštna številka | 52269/ 52200: |
| ¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje. | |
| ² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci). | |
 |
|
Langres je kraj in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni, podprefektura departmaja Haute-Marne. Leta 1999 je kraj imel 9.586 prebivalcev.
Vsebina |
[uredi] Geografija
Kraj leži v severnem predgorju Langreške planote. Je važno železniško križišče med Parizom in Baslom ter Dijonom in Nancyjem oz. Lillom.
[uredi] Zgodovina
Langres je bil glavno mesto keltskega plemena Lingoni, v rimskem času imenovan Andematunnum, kasneje Lingones.
S prihodom rimljanov je bil kraj utrjen, postal je pomembno križišče več rimskih cest. Po obdobju vpadov je kraj začel cveteti, tudi zaradi naraščajočega političnega vpliva svojih škofov, ki so pokrivali ozemlja Šampanje, Burgundskega vojvodstva in Franche-Comtéja. V 9. stoletju so pridobili pravico do kovanja denarja, v letu 927 tudi pravico do imenovanja vojaškega poveljnika kraja. Škof je imel naslov vojvode in najvišjega plemiča Francije. Težavna 14. in 15. stoletje sta bila zadosten razlog za okrepitev njegovih fortifikacij, katere so staremu delu še vedno dajale izgled utrjenega mesta, sam kraj pa je vstopil v obdobje kraljevega skrbništva. Renesansa je kraju vrnila blaginjo, v tem času so bile zgrajene številne javne, verske in vojaške zgradbe. V 19. stoletju jim je bila v "Vaubanovem slogu" dodana še citadella.
[uredi] Znamenitosti
- keltsko-rimski Slavolok zmage iz leta 20 pred Kristusom;,
- sistem utrdb, zgrajenih v obdobju od rimskih časov do 19. stoletja,
- katedrala Saint-Mammès de Langres (1150-1196),
- cerkev sv. Martina (12. do 15. stoletje),
- Châteu du Mont (15. stoletje),
- La tour Saint Ferjeux (1472),
- Les tours de Navarre et d'Orval (1511-1519),
- La tour Saint Jean (1540),
- La porte de l'Hôtel de Ville (1592),
- La porte Henry IV (1604-1846),
- La porte des Moulins (1647);
- Hôtel du Breuil de Saint-Germain (1760-1850),
- Le Collège Diderot s kapelo (1770),
- Hôtel de ville (1776-1783),
- La porte des Terreaux,
- La porte Boulière,
- La porte Longe-Porte,
- La tour Virot,
- La citadelle,
[uredi] Pobratena mesta
- Abbiategrasso (Italija),
- Beaconsfield (Združeno kraljestvo),
- Ellwangen (Nemčija).
Ta članek o geografiji Francije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
