Lorentzova sila
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lorentzova síla [lórencova ~] je sila, ki deluje na električni naboj v električnem in magnetnem polju:
Pri tem je F vektor sile, e električni naboj, E vektor jakosti električnega polja, v vektor hitrosti, s katero se naboj giblje, B pa vektor gostote magnetnega polja.
Električno polje v smeri gibanja nabitega delca tega pospešuje ali zavira, električno polje v prečni smeri pa ga odklanja iz smeri. Prav tako delec odklanja tudi prečno magnetno polje, medtem ko magnetno polje v smeri gibanja delca na njegovo gibanje nima vpliva, saj je vektorski produkt dveh kolinearnih vektorjev enak nič.
Lorentzova sila nosi ime po nizozemskem fiziku Hendriku Antoonu Lorentzu.
[uredi] Relativistična oblika
V posebni teoriji relativnosti Lorentzovo silo nadomestimo s četvercem Lorentzove sile:
- Fμ = egμνMνρuρ
Pri tem je e električni naboj, gμν metrični tenzor, Mνρ antisimetrični tenzor elektromagnetnega polja, uρ pa četverec hitrosti. Skladno z Einsteinovim zapisom seštevamo po indeksih tenzorja, ki se v izrazu ponovijo.
[uredi] Literatura
- Janez Strnad, Fizika, 2. del: Elektrika, optika. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1978, str. 419. (COBISS)
- Janez Strnad, Fizika, 3. del: Posebna teorija relativnosti, kvantna fizika, atomi. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1982, str. 79. (COBISS)
