Marianski jarek
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Marianski jarek je najgloblja poznana podmorska lokacija na Zemlji. Leži na dnu severozahodnega Pacifika, vzhodno od Marianskega otočja ( ), v bližini otočja Guam. Jarek je meja med dvema tektonskima ploščama, in sicer tam, kjer se Pacifiška plošča podriva pod Filipinsko ploščo. Globina 10.911 m pod gladino morja je mnogo večja od nadmorske višine Mount Everesta.
Največja globina jarka je 10.911 m pod morsko gladino. Če vzamemo v obzir bližino Ekvatorja, to predstavlja oddaljenost 6.366,4 km od centra Zemlje. Arktični ocean, katerega globina znaša 4-4,5 km, kar pomeni, da je njegova oddaljenost od centra Zemlje približno 6.352,8 km, zato je za 13,6 km bližji centru Zemlje.
Odkrila ga je ladja britanske mornarice Challenger II leta 1951. Po njej se tudi imenuje najglobji del jarka, in sicer Globina Challenger. Z uporabo odboja zvoka, je izmeril Challenger II globino 10.900 m na lokaciji . S slušalkami in štoperico so merili odboj zvoka, torej precej preprosto, a za tiste čase precej natančno meritvijo.
Leta 1957 je ruska ladja Vityaz poročala o izmerjeni globini 11.034 m, vendar pa ponovitve te meritve ni, in s tem sklepamo, da je bila meritev nenatančna. Kasneje so večkrat merili tudi Japonci, pri tem pa je potrjena globina 11.911 m, izmerjena 24. marca 1995.
Neverjeten potop, za tiste čase, se je zgodil 23. januarja 1960, ko je batiskaf Trieste ameriške vojne mornarice ob 13:06 dosegel dno in izmeril globino 11.521 m, kar je bilo pri kasnejši reviziji popravljeno na 10.916 m. Pilotirala sta ga poročnik Don Walsh in Jacques Piccard. Za balast sta uporabljala železne krogle, za vzgon pa bencin. Bila sta presenečena, saj sta pri dnu opazila neke vrste rib, kot tudi rake.
Pritisk na dnu Marianskega jarka znaša 1086 barov (108,6 MPa).
