Matevž Langus
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Matevž Langus, slovenski slikar in freskant, * 9. september 1792, Kamna Gorica pri Kropi, † 19. julij 1855, Ljubljana.
Rodil se je v fužinarskem kraju pod Jelovico v kovaški družini. Šolal se je v Celovcu v delavnici Johanna Schreibersa, pri katerem je ostal šest let. Leta 1817 se je vrnil na Kranjsko in se naselil v Ljubljani. Šolanje je kasneje nadaljeval na akademiji na Dunaju, vendar je zaradi gmotnih težav opravil le dva letnika študija. Leta 1821 se je ponovno naselil v Ljubljani kot poklicni slikar. V letih 1824 do 1826 je živel v Rimu, kjer je bil vpisan na rimsko Francosko akademijo (L'Académie de France).
Langusovo likovno ustvarjanje odlikuje bidermajerski slog, čeprav ga mnogi še uvrščajo med zadnje baročne slikarje na Slovenskem. Predvsem je poznan po portretih ljubljanskih meščanov (Julija Primic, Matija Čop, Andrej Smole) in po svojih freskah.
- Nekatera njegova dela:
- prezbiterij in velika kupola cerkve na Šmarni gori
- frančiškanska cerkev v Ljubljani
- sliki sv. Ane in Matere božje v cerkvi v Kamni Gorici
[uredi] Glej tudi
- Ta biografski članek o slikarju je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.