Max Planck
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik in nobelovec, izumitelj kvantne teorije, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (danes Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, Zahodna Nemčija.
Max Karl Ernst Ludwig Planck
Planck velja za enega najpomembnejših nemških fizikov poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja. Po končani srednji šoli v Münchnu je študiral pri Helmholtzu in Kirchhoffu v Berlinu. Doktoriral je tudi v Münchnu, zaposlil pa se je leta 1885 kot profesor za teoretično fiziko na berlinski univerzi.
Spočetka se je ukvarjal z termodinamiko. Prvi zakon je bil že splošno znan, drugega zakona pa večina fizikov ni docela razumela. Poudaril je, da za ireverzibilno spremembo ni značilno to, da ne more potekati v obrnjeni smeri, ampak to, da po njej nikakor ne moremo vzpostaviti razmer, kakršne so bile pred njo. Z raziskovanjem entropijskega zakona je nadaljeval in izpeljal vrsto enačb za kemične reakcije za disociacijo plinov in za razredčene raztopine. Tako se je spoznal z fizikom Ostwaldom, in kasneje sta s še ostalimi fiziki trdila, da atomi ne obstajajo. Nastal je spor z zagovorniki obstoja atomov, vendar se je dokončno polegel šele na začetku 20. stoletja.
Proti koncu 19. stoletja pa ga je pritegnila nova snov, in sicer sevanje črnega telesa. Model le-tega so kot prvega uporabnega izdelali na Berlinski univerzi in z njim natančno merili sevanje. Preprosto rečeno: črno telo vse vpadlo (absorbirano) sevanje vpije in pri dani temperaturi od vseh teles najmočneje seva. Za to sevanje velja Stefanov zakon. V zvezi s to temo se je začel ukvarjati z spektralno gostoto, ter jo po neuresničenih pričakovanjih začel raziskovati še s strani entropijskega zakona termodinamike. Pri enačbi za spektralno gostoto je izhajal iz nekega izraza, ki je zadeval entropijo in ki je veliko naravneje pripeljal do nove spektralne gostote. Tako je nastal Planckov zakon.
Že Ludwig Boltzmann je odkril zvezo med entropijo in verjetnostjo. Da bi Planck smiselno izrazil verjetnost, je moral vpeljati poleg prve še drugo. Leta 1918 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko »za vloženo delo v napredek fizike z odkritjem energijskih kvantov«. S tem se je pričelo obdobje kvantne fizike, ki se je uveljavilo šele leta 1922. Danes se kvant imenuje foton.
Zanimiva se mu je zdela tudi Einsteinova teorija relativnosti, v katere okviru je obravnaval termodinamiko. Nadaljni korak pri tem pa je naredil Niels Bohr.
Po njem se imenuje Planckova konstanta.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
