Mokrišče

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Sečoveljske soline so mednarodno pomembno mokrišče in kot take so bile leta 1993 uvrščene na seznam Ramsarskih lokalitet

Nihanja višine vode, predvsem kot posledica umetnih poplav in bobrov, povzročajo občasno odmiranje drevesnega pasu. Foto: Jonas Satkauskas, Kazahstan.

Mokrišče je področje, ki je redno zadostno preplavljeno s površinsko ali podzemsko vodo, da lahko omogoča razširjenost rastlinskega in vodnega življenja, ki za rast in razmnoževanje potrebuje mokro ali občasno mokro prst.

Vsak inštitut, država ali organizacija, ki se ukvarja z mokrišči ima običajno svojo lastno definicijo.

Wetlands International pravi: Mokrišča so območja na katerih voda prekriva zemljo (prst) ali pa je voda prisotna v zgornji plasti zemlje ali na površju zemlje. Voda je lahko prisotna tudi v koreninskem predelu rastlin. Prisotna je lahko vse leto ali pa le ob določenih periodah.

Ramsarska konvencija podaja za mokrišče naslednjo razlago: Mokrišča so območja močvirij, nizkih barij, šotišč ali vode, naravnega ali umetnega nastanka, stalna ali občasna, s stoječo ali tekočo vodo. Voda je sladka, polslana ali slana, vključno z območji obalnega morja, kjer voda ob osekah ne presega globine šest metrov.

[uredi] Vrste mokrišč

Mokrišča se razlikujejo po rastlinstvu, živalstvu in funkciji. Razvrstitev mokrišč je zapletena zaradi njihovega prehodnega značaja, različnih tipov mokrišč in njihovega poimenovanja. Poznamo različne tipe mokrišč, med njimi:

močvirja - (visoko šašje, trstičevje, jelševje, močvirja ob vodotokih in stoječih vodah): Drava od Maribora do Središča ob Dravi, poplavna ravnica Mure, Ljubljansko barje, Krakovski gozd, mokrišča ob Spodnji Savi z dobravo in Jovsi, kraško porečje Ljubljanice, Čezsoški prodi in Vrbulje,
barja
poplavna območja rek - Šturmovci ob Dravi
rečne mrtvice - raven svet neposredno ob strugi reke (npr. mrtvica in rečni otok) - mrtvice na Muri in Dravi, Lahinja (Nerajski Lugi)
izlivi rek - področja kjer se reke izlivajo v morje in se sladka voda spreminja v slano (npr: rečne delte, blatna obala ob oseki in slano močvirje)
kraška polja - Cerkniško jezero
nizka barja - Bloke, Zelenci
visoka barja - pokljuška in pohorska barja (Lovrenško barje), barja na Jelovici
poplavni gozdovi - poplavni gozd in mrtvice od reki Muri
mokrotni travniki
plitva jezera - področja s stalno ali nestalno vodo z nizkim pretokom (npr. ribnik, slano jezero in kratersko jezero)
mlake
ribniki - Podvinci
kali
z vodo zalite gramoznice
peskokopi
glinokopi
pa tudi območja obalnega pasu - področja med kopnim in odprtim morjem na katerih ni vpliva rek (npr. obalni pas, mangrove in koralni grebeni)
soline - Sečoveljske soline, Strunjanske soline, Škocjanski zatok
brakična in t.i. polslana mokrišča

So lahko naravnega ali antropogenega nastanka.

[uredi] Funkcija mokrišča

Naravni vodni zbiralnik: Mokrišča, poleg tega da napajajo podtalnico, napajajo tudi vodonosnike, reke in jezera, ali pa obratno - mokrišča se napajajo iz rek in jezer.
Preprečuje poplave: Večina poplav v urbanih predelih je posledica uničevanja mokrišč, ki so jih nadomestile neprepustne asfaltne površine (npr. ceste in parkirne površine). Mokrišča so kot velike naravne spužve, ki ujamejo površinsko odtekajoče vode in jih počasi oddajajo, s čimer preprečijo velika nihanja nivoja vode.
Blagodejno vplivajo na okoliško mikroklimo: Mokrišča z izhlapevanjem vode s površin blažijo sušo in poleti hladijo okolico.
Čisti vodo: Bogata vegetacija mokrišč omogoča odlaganje strupenih snovi in prekomerne količine hranil, ki jih človek sprošča v okolje. Delujejo kot naravne čistilne naprave, vendar z omejenimi zmogljivostmi.
Je vir dobrin: Ob preudarni rabi so mokrišča, ki sezonsko poplavljajo vir rib, lesa, krme, kmetijskih pridelkov.
Ima estetsko funkcijo: Poleg raznolikosti življenja so mokrišča idealna mesta za opazovanje narave in sprostitev.
Ima izobraževalno funkcijo: Mokrišča so idealen prostor za raziskave in izobraževanje, ozaveščanje o pomenu ohranjanja narave in širšega okolja.
Je življenjsko okolje tudi redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst: Zaradi hidrološke dinamike in značilnosti okolja so številna mokrišča zibelka biodiverzitete.

[uredi] Rastlinstvo in živalstvo

Približno 4 m visok navadni trst (Phragmites australis)

Mokrišča ponujajo rastlinam najrazličnejša posebna rastišča. Mnoge vodne ali močvirske rastline imajo gobasta stebla in liste, ki prenašajo zračni kisik v korenine in jim omogočajo dihanje. Pri nekaterih zgradba listov omogoča plavanje na vodi. Rastline težko vsrkavajo slano vodo, zato vsaj občasno živijo tako rekoč v sušnih razmerah. Med rastlinami na obrobju potokov in jezer nekatere držijo pokonci olesenela stebla, zato jih ne moti kratkotrajno nihanje vodne gladine.

V vodnatih mokriščih živi veliko rib, dvoživk in nevretenčarjev, ki so hrana za druge živali, zlasti za vodne ptice. V mokriščih živi veliko vrst plazilcev, med njimi krokodili, aligatorji in sladkovodne želve in kač. Med sesalci se jih je veliko prilagodilo mokriščem, zlasti med glodavci: na primer bobri, pižmovke in kapibare. Med večjimi rastlinojedci pa lahko najdemo povodnega konja in vodnega bivola.

[uredi] Galerija

Mlaka na izviru Lahinje	Šotno barje Mali Plac na Ljubljanskem barju	Mangrove, koreninski sistem je delno pod vodno gladino	Slano močvirje East Chidham (Chichester Harbour, južna Anglija)
Sečoveljske soline