Ribe
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ríbe so vretenčarji, ki so odlično prilagojeni na življenje v vodnem okolju. Imajo parne plavuti ter sluzasto kožo z luskami. Njihovo telo je vretenasto, kar jim omogoča odlično premagovanje vodnega upora. Parne plavuti so prsne in trebušne, neparne pa repna, podrepna in hrbtna. Znanih je približno 20.000 vrst rib, čeprav nekateri znanstveniki menijo, da jih je še enkrat toliko. Sladkovodnih vrst je okrog 5000, 400 od teh pa jih živi v Evropi. Najmanjša vrsta rib meri le 27 mm, največji morski pes pa zraste do 21 m in tehta do 25 ton.
Vsebina |
[uredi] Razširjenost
Ribe naseljujejo vse vodne prostore, od morskih globin oceanov in podzemnih jam, kamor nikoli ne posije sonce do toplih vrelcev, v katerih temperatura vode dosega do 45 stopinj. Tudi navpična geografska razširjneost rib je izjemna. Živijo namreč do 10.900 metrov globoko in v visokogorskih jezerih do nadmorskih višin 4572 m (jezero Titikaka).
[uredi] Zgradba
Glede na sestavo ogrodja rib ločimo dve glavni skupini: hrustančnice in kostnice. Poleg tega imajo kostnice škržni poklopec, zato so škržne reže dobro vidne. Številne kostnice imajo tudi ribji mehur, ki ga uporabljajo za nadzorovanje plovnosti, torej je hidrostatski organ.
Izločala so enostavne ledvice, krvni obtok je enojen. Srce je zgrajeno iz enega preddvora in prekata. Ribe imajo dokaj dobro razvita čutila. Uho je le notranje, oko pa je prilagojeno na gledanje od blizu. Je akomodacijsko, mišice primikajo in odmikajo lečo od mrežnice. Ribe imajo posebno čutilo pobočnico, vidno kot črto na boku ribe, s katero zaznavajo premikanje vode.
[uredi] Razmnoževanje
Razmnoževanje rib večinoma poteka z drstenjem. So ločenih spolov. Samice v vodo sprostijo jajca - ikre, ki jih samec kasneje osemeni. Iz oplojenih iker se razvijejo mladice. Ikre nekaterih rib, denimo jesetra, so cenjena delikatesa, imenovana kaviar. Nekatere ribe so živorodne (morski psi), te imajo notranjo oploditev.
[uredi] Predstavniki
Pomembni pripadniki hrustančnic so morski psi in skati. Iz njihovih plakoidnih lusk, ki jih sestavlja dentin, so se kasneje razvili zobje sesalcev. Hrustančnice in kostnice najhitreje ločimo po repni plavuti - hrustančnice imajo nesimetrično, kostnice pa simetrično.
Nekaj sladkovodnih rib : krap, postrv, šarenka,...
Nekaj morskih rib : skuša, morski pes, morski list, Skat, ... + vse o morskih živalih:
LJUBLJANSKA RIBARNICA
Ljubljana,Februar 2007 NEKAJ O RIBARNICI
Ljubljanska ribarnica se nahaja na ljubljanski tržnici, natančneje v pokritem delu tržnice.V ribarnici se nahaja 8 stojnic s podobno ponudbo a različnimi dobavitelji.Tudi cene so podobne.Na koncu hodnika je hladilna skrinja z ledom,da z nijum obložimo ribe ob vroćih dneh.Skrb za higieno je velika.Prodajalci so oblečeni v posebne bele halije.Stranki radi povedo iz kje prihajajo ribe in kako jih je najbolje pripraviti.
RIBE
Ribe so vretenčarji,ki so odlično prilagojeni za življenje v vodi.Dihajo s škrgami,ki jih varuje škržni poklopec.Imajo luske in sluzasto kožo,ki jih varuje pred poškodbami in izsušitvijo ob morebitne krajšem času na površju.Njihovo telo je vretenčasto, kar jim omogoča odlično premagovanje vodnega toka.Ribe imajo 5 vrst plavuti.Parne plavuti so: prsni in trebušni plavuti.Ne parne so: predrepna plavut, hrbtna plavut in repna plavut.Ribe se hranijo predusem z ribami druge vrste.Da so vedno pokonci in ne nagnjene jim omogoča črta pobočnica.Imajo ribji mehur,ki nadzoruje plovnost. Zelo veliko se jih uporablja v vseh kuhinjah sveta.
Oslič
Oslič pripada družini mehkužcev. Ima podolgovato in kar nežno telo .Ima velika usta in zelo ostre zobe. Luske so zelo nežne. Hrani se z ribami in raki. Osliči plavajo v jatah. Pogoutne velike kose hrane. Je sivo srebrne barve a od vrha navzdol se počasi preliva v belo barvo. Doseže velikost 95cm in težo 5kg. Pri nas je njegova povprečna teža 0.20kg. Razmnožuje se skoraj preko celega leta,a najbolj intenzivno jeseni in pozimi. Je zelo razširjena vrsta ribe.
Tuna
Pripada družini tun. Je najbolj poznana riba v ribarstvu in ena najbolj iskanih rib. Ima mišičasto in čisto telo, ki je zaobljene oblike. Odlično plava a v majhne prostoru ni okretna. Živi v jatah nekje strnjenih, nekje razpršenih odvisno od količine hrane in letnega časa. Je temno modre barve,skoraj črna po glavi svetlejša. Hrani se z modrimi ribami . doseže velikost 4m in težo 600kg. V našem morju ne preseže teže 12kg. Njeni edini plenilci so morski psi.
Sardela
Spada v skupino sardel. To je najvažnejša riba v našem morskem ribištvu. Živi v manjših jatah. Ne preseže velikosti 21cm in teže 0.06kg. Povprečna teža je 0.03 kg ali 30 do 35 kosov v kg. Zgoraj je modrikaste barve, ki se počasi preliva v srebrno barvo. Hrani se z planktonom in manjšimi rakci. Zaradi take barve se jo težko vidi pri dnevni svetlobi. Je zelo hitra. Meso sardele je zelo hranljivo.
Špar
Špar pripada družini luskarjev. Je srebrne barve s prelivanjem v rumenkasto. Doseže velikost 22cm in težo 0.37kg. Razmnožuje se poleti. Njegovo meso je zelo okusno. Živijo ob obali od plitvin pa do 90m v morje. Najbolj mu je všeč muljasta voda.
Skuša
Skuša pripada družini skuševk. Je zelo poznana v evropskem ribolovništvu. Spada v skupino plavih rib. Je zelo dobra plavalka. Njeno telo je svetlo zelenomodre barve a navzdol barva vedno bolj bledi. Po hrbtu ima proge. Doseže velikost 45 cm in težo 0.90 kg. Povprečna teža pa je 0.07 kg. Hrani se z vsem kar se v morju premika. Od planktona, rakov in do manjših rib.
GLAVONOŽCI
Med glavonožce sodijo največji, najhitrejši in najbistrejši nevretenčarji. To so sipa, hobotnica in ligenj.Prednji del noge je prestavljen na glavo in spremenjen v lovke.Na lovkah so priseski, s katerimi lovijo plen. Zadnji del noge se je razvil v lijak, ki sodeluje pri plavanju,plavajo na reaktivni pogon, tako da brizgajo vodne curke iz lijaka – plavajo zelo hitro.Glavonožci imajo strgačo, velike možgane in dobro razvite oči.Večina glavonožcev nima zunanje lupine.Sipe in lignji imajo majhno notranjo lupino, hobotnice pa so brez nje. Njihovo telo sestavljalo lovke s priseski, roževinasta čeljust, prebavila, črnilna žleza, spolne žleze in krvožilje.
HOBOTNICA
Hobotnica je največji glavonožec v našem morju. Poznana je po svojem izgledu in legendah o morskih pošastih, ki so jih pripovedovali mornarji. Njeno meso je okusno in gumasto. Ima čvrsto telo obdano s sluzjo.ima 8 enako dolgih lovk. Na njih so priseski. Barva kože se spreminja. Prilagodi se barvi okolja tako, da jo je težko opaziti če se ne premika. Doseže lahko dolžino 1.30 m in težo 15 kg. Povprečna teža je 0.75 kg. Hrani se z ribam, raki in školjkami.
LIGENJ
Ligenj je najbolj poznan glavonožec. Nekatere vrste lignjev iz oceanov lahko dosežejo velikost tudi do nekaj metrov. Njegovo telo je podolgovato, vitko, nežno in po površinisluzasto. Ima 8 lovk, 2 daljši lovki in rožnato čeljust med njima. Ima zelo velike oči. Doseže dolžino 1m in težo 3kg. Povprečna teža je 0.20 kg. Pari se pozimi in spomladi. Pregranjuje se z ribami.
SIPA
Sipino telo je ena sama mišica. Njena kost je zelo krhka. Med dvema največjima lovkama ima čeljust podobno papigini. Njeni plenilci so delfini, morski psi in mačke. Ob strahu, občutku nevarnosti iz črnilne žleze spustiu oblak ćrnila. Doseže dolžino 60 cm in težo 3 kg. Povprečna teža je 0.50kg. Razmnožuje se proti koncu zime in prek pomladi. Prehranjuje se z ribami.
RAKI
Raki so po izgledu zelo raznoliki členonožci, vendar imajo vsi po dva para členkastih tipalnic. Te so iz velikega ševila kratkih členkov. Večinoma imajo čutilno vlogo, nekateri raki pa z njimi plavajo. Telo rakov je pri večini razločno členjeno. Pogosto je vsaj nekaj členov oprsja z glavo združenih v glavoprsje. Okončine so prvotno dvovejnate razcepljene - iz zunanje in notranje veje.Zaradi raznovrtne hrane so prebavila različna. Izločala so podobna kolčkovim žlezam pajkovcev. Krvožilje ni sklenjeno. Srce je na hrbtni strani. Ker so raki prvotno vodni členo nožci, jih velika večina diha s škrgami.Raki so ločenih spolov. Osebni razvoj poteka s preobrazbo najpogostejšo ličinko imenujemo navplij. Živčevje je sestavljeno iz možganov in lestvičaste trebušnjače. Raki imajo oba tipa oči, pičkaste in sestavljene. Sestavljene oči so pri višjih rakih običajno na gibljivih očesnih pecljih.
ŠKAMP
Škamp je za jastogom najbolj poznan rak evropskih morij, posebno ob obalah skandinavskih držav. S svojim izgledom in sestavo telesa je zelo podoben rarogu in potočnemu raku. Razliki sta le škampovo podolgovato telo in drugačne klešče. Ko škampu postane oklep premajhen ga zamenja z novim. Hrani se z živimi in mrtvimi živalmi. Tudi drug drugega jedo. Je rumeno oranžne barvve. Doseže velikost 23 cm in težo 0.03 kg ali 33 kosov v kg.
HLAP(jastog s kleščami)
Je rjavozelenkaste barve, pri koncu klešč rumen. Doseže velikost 60 cm in težo 12 kg. Povprečna teža je 0.60 kg. Razmnožuje se jeseni in pozimi. Meso hlapa je cenjeno a manj kot jastogovo. Hrani se z ribami. Zelo je razširjen v Jadranskem morju. Živi v manj slanih morjih.
JASTOG (brez klešč)
Jadranski jastog. V Sloveniji zascitena vrsta rakov. Je najvecji rak v Jadranu, zraste tudi preko enega metra dolžine. Hrvati mu pravijo hlap ali rarog, pod imenom jastog pa smatrajo tistega brez klesc. Majhna zmešnjava.V zadnjih letih se je število teh rakov v slovenskem morju nekoliko povecalo. Hrani se z različnimi ribami. Razmnožuje se proti koncu jeseni in čez zimo.
RAKOVICA
Je rjavkasto rumene barve. Doseže dolžino 25 cm in težo 1.5 kg. Povprečna teže je 0.30 kg. Razmnožuje se spomladi in preko prvega dela poletja. Meso je zelo okusno a ga je malo. Živi po celem Jadranu predvsem ima rada korale in morsko dno.
KOSMELJ
Je rjave barve, ki se počasi preliva v oranžno. Doseže velikost 10 cm in težo 0.35 kg. Povprečna teža je 0.05 kg. Razmnožuje se spomladi in poleti. Živi ob obalah kjer se čuti upliv plime in oseke, rad ima alge. Meso je precej okusno a ga iščejo le dobri poznavalci.
ŠKOLJKE
Tudi školjke so morske živali. Spadajo med mehkužce.Mehko telo obdaja dvodelna lupina. Polovici povezuje skupaj prožna sklepna vez. Pod njo se lupini ujemata v sklepu . Na robu ene polovice so zobci, na robu druge polovice pa ustrezne jamice, tako, da se lupini vedno zapreta tesno in trdno. Ko školjka raste, z njo raste tudi lupina. Školjke imajo zelo različne lupine.Mnogo školjk živi v pesku in blatu na dnu morja, nekatere se pritrdijo na trdno podlago (kamen), nekatere pa plavajo.Hrano sprejemajo s precejanjem vode: razprejo lupini, puste, da teče voda skozi škrge in pri tem precejajo hrano.
OSTRIGA
Pripada družini Ostreidaej. Med vsemi školjkami je ta skupina najbolj poznana in razširjena po sveto, še posebej v Evropi, USA, na Japonskem in v Avstraliji. Je sivokamenaste barve, če je pritrjane na kamnu jo je zelo težko opaziti. Živi izključno pritrjena na trdo podlago. Lahko doseže dolžino 13 cm in težo 0.10 kg. Povprečna teža je 0.04 kg. Ima okrušeno in hrapavo lupino sestavljeno po slojih. Hrani se s planktonom. Živi v redkih kolonijah. Največ jih uzgojijo umetno.
DAGENJ
Dagenj ima obliko lista in lupini sta enake oblike. Je črno modrikaste barve, a znotraj je bele. Doseže dolžino 15 cm in težo 0.20 kg. Povprečna teža ne presega 0.04 kg ali 6cm. Hrani se s planktonom. Njegovi plenilci so raki.morske zvezde in ribe z ostrimi zobmi. Meso dagnja je zelo okusno in hranljivo.
POKROVAČA
Ima rumenkasto lupino s črnimi lisami nepravilnih oblik in zaporedji. Doseže velikost 9 cm in težo 3dkg. Povprečna teža je okoli 2 dkg. Razmnožuje se pozimi. Meso je zelo okusno. Živi v obrežju do 30 m globine, a le če je dno pokrito s peskom.
NOETOVA BARKA
Je temno sive barve. Doseže velikost 9 cm in težo 5dkg. Povprečna teža je 2 dkg, razmnožuje se poleti. Meso je zelo okusno pečeno ali kuhano. Živi vzdouž obale v kolonijah.
KOPITO
Je kameno sive barve. Doseže velikost 14 cm in težo 50 dag. Povprečna teža je 50 dkg. Lupine so trde, od zunaj hrapave, znotraj gladke. Razmnožuje se proti koncu pomaldi in čez poletje. Meso je užitno. Živi vzdolž kamenik in poraslih obal.
ZANIMIVOSTI
RECEPT:
Oslič s krompirjem in limeto
Sestavine: 3 limete, 4 stroki česna, 60 dag osličevih filejev, 1 kg krompirja, 2 rumenjaka, olje, 1 šopek koriandra, sol, poper.
Limete operemo z vročo vodo. Lupinico naribamo, sadeže ožmemo. Lupinico, sok, sol in stisnjen česen pomešamo in prelijemo osličeve fileje. Ribe pokrijemo in za pol ure postavimo v hladilnik. Pečico ogrejemo na 200 st. C. Krompir operemo, olupimo in narežemo na tanke lističe. Oba rumenjaka razžvrkljamo s tremi žlicami olja in malo soli. V pekač stresemo kromprir, ga prelijemo z rumenjakom in zmešamo. Solimo, popramo, pokrijemo z alufolijo in pečemo 30 minut. Takrat na krompir naložimo fileje z marinado in pečemo še 15 minut. Potresemo s koriandrom.
POGLEJ ČE JE RIBA SVEŽA!
DEL TELESA SVEŽA RIBA POKVARJENA RIBA OČI Bistre in izbočene
Motne in upadle ŠKRGE IN ŠKRŽNI POKLOPEC Poklpci zaprti, škrge svetlo-rdeče z malo steklaste sluzi, prijetnega vonja po morski vodi Na pol odprti, premakljivi, škrge čokoladno-rjave ali rumeno-rjave z mnogo sluzi in smrdijo KOŽA IN LUSKE Koža spolzka, naravne barve značilnega vonja, luske so čvrsto pritrjene
Koža lepljiva, bleda, smrdi, luske z lahkoto odstranimo, same odpadejo KONSINSTENCA MESA Meso je čvrsto, vdolbina po pritisku prsta se hitro izravna meso se težko loči od kosti Meso je gnetljivo, vdolbina po pritisku prsta trajno ostane, muskulatura se lahko loči od kosti TREBUH Ploščat in pri malih ribah nepoškodovan
Napihnjen, poškodovan, izhaja črevo ANUS Zaprt, iz njega se ne cedi
Odprt, cedi se rjava smrdljiva tekočina TREBUŠNI ORGANI V naravnem položaju, celi
Razpadajo, močno smrdij
VIRI: internet, Ribe, rakovi i školjke Jadrana,Ocean life
