Ostrostrelec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Ostrostrelec je pehotni vojak, posebno izurjen v premikanju na bojišču in natančnem streljanju (en strel, en zadetek).

Ameriški ostrostrelec, oborožen z M25 med bojem v Mosulu (Irak, 2004)

Vsebina

1 Ostrostrelci in bojevanje
2 Policijski ostrostrelci
3 Ostrostrelno urjenje
4 Oprema in oborožitev
5 Taktika
6 Ostrostrelci skozi zgodovino
7 Znani ostrostrelci
8 Glej tudi
9 Zunanje povezave

[uredi] Ostrostrelci in bojevanje

[uredi] Policijski ostrostrelci

Policijski ostrostrelci se navadno uporabljajo pri situacijah s talci. Navadno delujejo s krajših razdalj, kot vojaški ostrostrelci (pod 100 metrov).

[uredi] Ostrostrelno urjenje

Našitek ostrostrelca 101. zračnoprevozne divizije (zračnodesantne)

Ustrezna izurjenost ostrostrelca je ravno tako nujna kot kvaliteta njegovega orožja. Trening med drugim obsega:

maskiranje,
taktično pravilno in prikrito (stealth) premikanje,
opazovanje,
streljanje v vseh mogočih pogojih,...

Pri kakovosti strela so zelo pomembne drobne malenkosti glede drže orožja, dihanja, pritiska na sprožilec,...

[uredi] Oprema in oborožitev

Glavno orožje ostrostrelca je ostrostrelska puška, poleg tega pa ima lahko še orožje kratkega dosega (npr. pištolo) za spopad na manjših razdaljah, kjer je puška preveč okorna.

Poleg tega je pomemben del njegove opreme še posebna maskirna obleka, ki mu v kombinaciji s težko zaznavnim gibanjem omogoča izredno dobro spojitev z okoljem (celo tako dobro, da nasprotnik lahko gleda nanj, vendar ga ne vidi). Je pa ostrostrelec v tej obleki slabše okreten, zato se taka vrsta kamuflaže v situacijah, ki zahtevajo večjo dinamiko, ne uporablja.

[uredi] Taktika

Na večjih razdaljah ostrostrelci po navadi merijo v prsni koš, kjer je večina vitalnih organov, kar pa ne vodi nujno do smrti žrtve. Na krajših razdaljah se uporablja strel v glavo, kar zagotavlja takojšnjo smrt.

Za premikanje ostrostrelci uporabljajo počasno in tiho gibanje, ki vključuje elemente maskiranja. Da preprečijo razkritje ali protinapad, pogosto menjajo položaj.

Tarče ostrostrelcev so navadno pomembne osebnosti (politični in vojaški voditelji), ali vojaki ključnega pomena v vojaški formaciji (kot npr. vodja enote ali vezist), vendar to ni pravilo - med vojno v BiH je kot žrtve ostrostrelcev padlo mnogo navadnih civilistov in celo otrok.

S puškami večjih kalibrov ter posebnim strelivom lahko ostrostrelci delujejo tudi na lahka oklepna vozila, radarske sisteme, letala na tleh, itd.