Pankrti

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Pankrti so bili punk-rock skupina iz Ljubljane. Nastala je 1977, razpadla pa leta 1987.

Sestavljali so jo Peter Lovšin (vzdevek: Gnus; kasneje diplomirani novinar), Gregor Tomc (sedaj profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani), Boris Kramberger, Dušan Žiberna, Bogi Pretnar in nekaj časa Matjaž Gantar (sedaj direktor skupine KD Group).

Znani so bili zaradi provokativnih in političnih besedil. Sami sebe so imenovali "prva punk skupina za železno zaveso".

Vsebina 1 Zgodovina 2 Začetek 3 Prvi koncert 4 Prva plošča 5 Okolje in odzivi 6 Drugi albumi 7 Zadnji koncert 8 Zaključek 9 Odmevi v drugih skupinah 10 Diskografija 11 Zunanja povezava

[uredi] Zgodovina

Peter Lovšin in Gregor Tomc, prijatelja s Kodeljevega, sta se leta 1977 odločila ustanoviti skupino. Pankrti so bili od vsega začetka pod vplivom britanskega punka. Lovšin je bil glavni tekstopisec ter pevec zasedbe, Tomc pa je deloval predvsem kot menedžer skupine, čeprav je tudi sam avtor nekaj pesmi.

Pankrti so prvič nastopili leta 1977 v Gimnaziji Moste, kjer so se predstavili s priredbami skupin Sex Pistols, The Clash in New York Dolls. Njihove prve uspešnice so bile "Za železno zaveso" in "Anarhist". Prvo ploščo so Pankrti izdali leta 1978.

Pankrti so bili popularni v celi Jugoslaviji predvsem na začetku osemdesetih let, ko se je razširil jugoslovanski Novi val. Uspehe so nizali predvsem v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu.

Zadnji koncert so Pankrti odigrali leta 1987 v Hali Tivoli v Ljubljani. Poimenovali so ga "Zadnji pogo v Ljubljani".

[uredi] Začetek

Leta 1977 sta bila Pero Lovšin in Grega Tomc iz Kodeljevega zdolgočasena od vsakdanjih stvari in sta iskala avanture in izzive. Rock and roll se jima je zdel vse bolj dolgočasen, pogrešala sta drugačno glasbo. Odločita se, da bosta ustanovila pank bend. Grega, ki naj bi bil menedžer bodoče skupine, je šel za nekaj časa v Anglijo, pevec Pero pa je že začel zbirati bodoče člane. Potrkal je pri desnem sosedu Juretu Kraševcu, ki je obvladal bas kitaro. Nato je obiskal še bratranca Mitjo Prijatelja, ki je bil dober solist. Bogo Pretnar bi bil lahko bobnar, vendar je raje poigraval svojo ritem kitaro, zato je moral pripeljati drugega bobnarja. Pridružil se je torej še Slavc Colnarič.

[uredi] Prvi koncert

Bend se je jeseni istega leta prvič zbral v kleti glasbene šole v Kodeljevem. Isti dan so že imeli napovedan koncert v telovadnici Gimnazije Moste. Pripravili so nekaj svojih in nekaj predelav tujih komadov. V natrpani telovadnici je prišel bend na oder in namesto prijaznega pozdrava in predstavitve, se je pevec zadrl: »BANDA! Nobenega kurca nočem tle!« Nato si je sezul čevelj in ga vrgel novinarju Stanetu Sušniku v glavo. Ta pa je kljub temu v Mladini napisal o njih pohvalno oceno. Med igranjem so Pankrti pokazali veliko energije, Pero si je celo slekel srajco. Na koncu se je izkazalo, da so uspeli bolje, kot so si predstavljali. Odziv vodstva moščanske gimnazije je bil drugačen - naslednjih 10 let niso imeli koncertov. Po tem koncertu se jim je odprlo. V glasbeni sceni so se hitro zelo prijeli. Še isto jesen je v neki številki Antene pisalo: »Ena izmed novejših vesti o punk rocku: skupini Sex pistols so na Finskem prepovedali gostovati in to na zahtevo več mladinskih organizacij. Škandali v zvezi z najnovejšo zvrstjo zabavne glasbe se torej nadaljujejo. Pisker so pristavili tudi naši »štromarji« - Angleži imajo svoje Sex pistole in druge tiče, mi imamo pa PANKRTE.« Kmalu za tem so imeli še koncert v študentskem naselju, nato pa s pomočjo Študentskega kulturnega centra že kar v Beogradu.

[uredi] Prva plošča

Toda, ker svoje samostojne plošče še niso imeli (prve pesmi so bile na kompilaciji Lublana je bulana), so se leta 1980 odločili, da jo posnamejo. Dolgcajt je bil naslov. V njem najdemo znane pesmi, kot so Lepi in prazni, Jest sem na liniji, Sedemnajst, Totalna revolucija, Računite z nami, Metka... Vendar je bila zasedba pred snemanjem že spremenjena. Basista Jureta Kraševca je zamenjal Bore Kramberger, Perotov sošolec. Tudi Bogo Pretnar se je s svojo ritmično kitaro za nekaj časa umaknil, za snemanje druge studijske plošče Državni ljubimci je bil spet član benda. Med odsotnostjo ga je zamenjal Dušan Žiberna, ki je igral že prej pri Buldožerjih, prav tako pankovskem bendu.

[uredi] Okolje in odzivi

Imeli so srečo, kajti noben bend se ni tako hitro povzpel v glasbeni sceni, čeprav jih je bilo veliko. Celo v Jugoslaviji, kjer so bili slovenski bendi le stežka sprejeti ali pa sploh ne, so bili Pankrti zelo cenjen in spoštovan bend. Na Hrvaškem so prejeli tudi nagrado 7. sekretarjev SKOJ-a . Resda so imeli tudi nasprotnike, saj je bil pank politiki socialistične Jugoslavije težko sprejemljiv (trda glasba, »dretje« pevcev in vsebina besedil). Nekatera besedila so bila preveč neposredna, zaradi tega so bili bendi prepovedani in ukinjeni, nekateri člani teh bendov pa so celo pristali v zaporu. Druga so bila posredna ali metaforična, kot npr. besedila Pankrtov, ki sta jih pisala Pero in Grega.

Interpretacija pesmi Sedemnajst: Pesem govori o mladih funkcionarjih, namenjena pa je članom tedanje državne mladinske organizacije ZSMS , posebej tistim najbolj zavzetim, ki so preveč verjeli mladinskim funkcionarjem. Ti pa se »obračajo po vetru«, kar pomeni, da iščejo predvsem politične koristi zase, delajo po navodilih oblastnikov. Zato so oblast »perspektiven kader«, saj organizirajo mladinske prireditve in delovne brigade po volji Zveze komunistov, ki jo bila takrat edina politična stranka. Najbolj izrazit simbol ZKJ je simbolizirala slika Josipa Broza Tita , o kateri pesem tudi govori. Mladi si danes zelo težko predstavljamo, da je bilo napisati in izvajati take pesmi zelo hrabro in tvegano dejanje. Saj je bil Tito za večino Jugoslovanov mit, Pankrti pa so bili torej heretiki uradne ideologije. Kot zanimivost: Pero Lovšin se v intervjuju v reviji Jana spominja mladih funkcionarjev, Janeza Janše, Igorja Bavčarja in drugih, s katerimi so igrali nogomet.

Sedemnajst On vedno ve kam veter piha, kam je in kam še bo, rad spomine tud obuja na čase ko ga še ni blo. Sicer pa rad v stvari se spušča o kerih nč ne ve in ker te so zlo pogoste, mu vsaj to od rok gre. 17, 17, mlad, perspektiven kader, 17, 17, namesto glave radar! Pod oltarjem njena slika, pod sliko šopek svežih rož. Ona izvor vsega navdiha, mladinec postaja mož. Vedno je v prvih vrstah, ko gre za red, napredek, mir, naj bo mladinsko slavje, najbolj al pa brigadir. 17, 17, mlad, perspektiven kader, 17, 17, namesto glave radar!

‎Po aferi leta 1981, ko je politik France Popit oznanil, da punkerji bruhajo po socializmu, je policija dobila zeleno luč, da jih začne pankerje preganjati. Nasprotje države je bilo vse, kar je bilo povezano s pankom. Ljudi z pankovskim imidžom so odpeljali na zasliševanja sredi noči in jih tam nekaj dni tudi zadržali, na nekatere so spravili celo s fizičnim nasiljem. Hoteli so jih zatreti prek in vpričo staršev ali profesorjev. Pero Lovšin pravi: »Edine resne težave sem imel zato, ker so težili mojim staršem. Vedeli so, da smo zgledna moščanska družina, in so me hoteli prek staršev v kali tudi zatreti. Tako so se nekega dne na našem dvorišču znašli letaki, na katerih je pisalo ŽIVELA SVOBODNA SLOVENIJA. Potem so sledila zasliševanja, zasledovanja. Jaz pa še zdaj ne vem, kdo je raztresal tiste listke. Mi se s politiko na ta način nismo ukvarjali.« Grega Tomc, ki je vpisan v tretjo stopnjo sociologije na Fakulteti za politične vede, sociologijo in novinarstvo pravi, da zaradi panka ni nikoli sedel, je pa bil dolgo brez službe.

[uredi] Drugi albumi

Po prvi plošči Dolgcajt, ki je doživela prodajalno mrzlico, so izdali še kompilacijo Novi punk val in singl Namesto tebe, pred katerim je odšel solo kitarist Mitja Prijatelj, ki se je

povsem posvetil svojemu inženirskemu poklicu.

Leta 1982 je sledila druga studijska plošča Državni ljubimci, pri kateri je bila zasedba spet spremenjena. Vrnil je Bogo Pretnar, ki je bil v bendu od začetka, izstopil pa je pred snemanjem prve studijske plošče. Na tej plošči lahko slišimo pesmi kot so Za železno zaveso, Greva drugam, Punca ne še umret... Srbski Džuboks jo je ocenil za jugoslovansko ploščo leta. Za tem je istega leta sledil še singl Svoboda. Izdaja Rdečega albuma leta 1984 je bila višek kariere Pankrtov, saj je bila to njihova najbolje prodajana plošča. Priredba pesmi Bandiera Rossa izhaja prav iz te. Koncerti so se kar vrstili. V Zagrebu kar vsake tri mesece. Zadnji album – Sexpok, se v glasbi že močno razlikuje od prvega, je bolj izpopolnjena in gre lažje v ušesa. Za ta album so se zelo potrudili, tudi sneman je bil v dragem in prestižnem studiu. V njem lahko slišimo Zadnjo ljubezensko pesem, Adijo Ljubljana, Bratje in sestre in še veliko zanimivih pesmi.

[uredi] Zadnji koncert

Nekako so že kar vedeli, do je to njihov zadnji album, čeprav še niso uradno prenehali. Njihov zadnji Koncert, 10. decembra 1987, imenovan Zadnji pogo, se udeleženci, tako poslušalci kot člani benda zanesljivo radi spominjajo. Takega koncerta se vsekakor ni smelo zamuditi. Vstopnice so bile v hipu razprodane in poslušalce, ki so bili v dvorani natrpani ni motilo, da bodo njihovi ljubljenci prostovoljno odstopili. Za obžalovanje bo čas kasneje, zdaj je še zadnji žur. Kasneje leta 1992 so izšle še njihove kompilacije Zbrana dela 1977 * 1988, Zbrana dela II ter Zaboj.

[uredi] Zaključek

Med njihovim deset letnim delovanjem so Pankrti posneli 10 plošč, od tega 5 velikih studijskih. Da so bili Pankrti pojem priča tudi podatek, da hrani njihov prvi singl, ki je izšel v 2000 primerkih, tudi Jello Biafra, član skupine Dead Kennedys.Tako oni kot drugi pankerji so bili za tisti čas zelo pogumni, toda to si danes težko predstavljamo, saj panka trenutno ne potrebujemo in ga tudi ni. Zagotovo pa se po spet pojavil, ko bo preveč neznosno in ko nam bo »dolgcajt«.

Odgovori anonimnih na vprašanje kaj je pank:

• »Pank je neki tacga, k po zraku leta in vsake tolk in tolk cajta kakšnega pič.
• »Pank bo živ tolk časa, dokler bo pogumen.«
• »Bistvo panka je u tem, da vedno išče neki novga«
• »Pank je moje živlene: To pomen, da nočem bit nikol tak k moj tastar«

Viri:

• Tomc, G., Potokar, A. (1985): Punk pod Slovenci. Ljubljana, Republiška konferenca ZSMS
• Vidmar, I., Tomc, G., Mlakar, P. (2002): Punk je bil prej. Ljubljana, Cankarjeva založba, ROPOT
• Štamcar. M., revija Mladina (2002): CD, ilegalno 2002, na trgu je menda samo 35 izvodov. Ljubljana
• Uredništvo, revija Stop (22. 6. 1978): članek Franc v Kopru. Ljubljana
• Vidmar, I.,revija Stop (27. 10. 1977). članek Punk po naše. Več kot moda?
• Ažman, R. revija Jana ( / ). članek »Punkerji bruhajo po socializmu«
• http://hpl.topcities.com/Pankrti/biografija.htm
• Pigac, M. http://www.rockonnet.com/clanek.php?id=6&article=539

[uredi] Odmevi v drugih skupinah

• Rock skupina Azra se je Pankrtov spomnila v pesmi "Balkan"
• Punk skupina Racija pa je parodirala skladbo Pankrtov v svoji pesmi "To ni bla Metka"

[uredi] Diskografija

• Lublana je bulana (1978, ŠKUC)
• Dolgcajt (1980, RTV Ljubljana)
• Novi punk val (1981)
• Namesto tebe (1981, RTV Ljubljana)
• Državni ljubimci (1982, RTV Ljubljana)
• Svoboda (1982, RTV Ljubljana)
• Rdeči album (1984, RTV Ljubljana)
• Pesmi sprave (1985, RTV Ljubljana)
• Slovan (1985, Slovan)
• Sexpok (1987, RTV Ljubljana)
• Zbrana dela (1992, ZKP RTV Slovenija)
• Zbrana dela II (Nika distribucija)
• Zaboj (antologija 77-78)

[uredi] Zunanja povezava

• Fan page