Seznam rimskih cesarjev
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
- Za predhodne vladarje, glej Rimski vladarji.
To je seznam rimskih cesarjev z navedenimi letnicami vladanja.
Opomba: V nasprotju s splošno razširjenim prepričanjem Julij Cezar ni bil nikoli cesar (princeps), čeprav je bil še za življenja, leta 45 pr. n. št. imenovan za diktatorja (pri čemer ni bil prvi Rimljan s tem nazivom) in so ga tudi rimski zgodovinarji obravnavali kot takega. Po drugi strani pa je ime Cezar postal priimek prve dinastije rimskih cesarjev in je posledično postalo sinonim za naziv, kar je postala praksa v cesarstvu. V tem duhu je napisal Svetonij Dvanajst Cezarjev (vključujoč Flavijce), tako da vendarle lahko govorimo o kontinuiteti.
Vsebina |
[uredi] Julijsko-klavdijska rodbina
- Gaj Avgust Oktavijan (27 pr. n. št.-14).
- Tiberij I. (14-37).
- Gaj Kaligula (37-41).
- Klavdij I. (41-54).
- Neron (54-68).
- Galba (68-69).
- Oton (69).
- Vitelij (69).
[uredi] Flavijska dinastija
[uredi] Nervansko-Antonijska dinastija
- Nerva (96-98).
- Trajan (98-117).
- Publij Aelij Hadrijan (117-138).
- Antonij Pij (138-161).
- Mark Avrelij (161-180); so-cesar Lucij Ver (161-169); prestol zahteva Avid Kasij (175).
- Komod (180-193).
[uredi] Severska dinastija
- Pertinaks (193); priznan za cesarja s strani Septimija Severa.
- Septimij Sever (193-211); prestol zahtevajo tudi Didij Julijan (193), Pescenij Niger (193-194), Klodij Albin (193-197).
- Karakala in Geta (211-212)
- Karakala (212-217).
- Makrin (217-218).
- Heliogabal ali Elagabal (218-222).
- Aleksander Sever (222-235).
[uredi] Vladarji med krizo tretjega stoletja ali vojaški cesarji
- Maksimin I. Trakijec (235-238).
- Gordijan I. in Gordij II. (238).
- Pupien in Balbin (238).
- Gordijan III. (238-244); prestol zahteva Sabinian (240).
- Filip Arabec (244-249); prestol zahtevajo Pakantij (248), Jotapijan (248), Silbanak).
- Decij (249-251); prestol zahtevata Priscij (249-252) in Licinijan (250).
- Herenij Etrusk (251).
- Hostilijan (251).
- Trebonijan Gal (251-253).
- Emilijan (253).
- Valerijan I. (253-260).
- Galenij (260 - 268); prestol zahtevajo Ingenuj (260), Regalijan (260), Makrijan Veliki, Makrijan Mali in Kvijet (260-261), Musij Emilijan (261-262) in Avreol (268).
- Klavdij II. Gotski (268-270).
- Kvintil (270).
- Avrelijan (270-275); prestol zahtevata Domicijan (270-271) in Septimij (271).
- Tacit (275-276).
- Florijan (276).
- Prob (276-282); prestol zahtevajo Saturnin (280), Prokul (280) in Bonos (280).
- Kar (282-283).
- Karin (283-285); so-cesar Numerijan.
[uredi] Tetrarhija
- Dioklecijan (284-305); so-cesar Maksimijan (286-305).
- Konstantcij Hlor (305-306); so-cesar Galerij (305-311).
- Konstantin I. Veliki (306-337); so-cesarji Galerij (305-311), Licinij (308-324) in Maksimin Daja (308-313); prestol zahtevata Maksencij (306-312) in Domicij Aleksander (308-309).
[uredi] Konstantinova hiša
- Konstancij II. (337-361); so-cesarja Konstantin II. (337-340) in Konstant (337-350); prestol zahteva Magnencij (350-353).
- Julijan (361-363).
- Giovijan (363-364).
[uredi] Valentinijanska dinastija
- Valentinijan I. (364-375); so-cesar Valente (364-378); prestol zahteva Prokopij (364-365).
- Gracijan (375-383); so-cesar Valentinijan II. (375-392); prestol zahteva Magnus Maksim (383-388).
[uredi] Teodozijeva hiša
[uredi] Zahodno cesarstvo
- Honorij (395-423); so-cesar Konstantin III. (421); prestol zahtevajo Prisk Atal (409-410 in ponovno 414-415), Konstantin III. (409-411) in Jovin (411-412).
- Valentinijan III. (423-455); prestol zahteva Joanes (423-425).
- Petronij Maksim (455).
- Avit (456-457).
- Majorian (457-461).
- Libij Sever (461-465).
- Antemij (467-472).
- Olibrij (472).
- Glicerij (473-474).
- Julij Nepote (474-475/480).
- Romul Avgustul (475-476).
Nadaljevanje: Barbarski kralji Italije
[uredi] Vzhodno cesarstvo
- Arkadij (395-408).
- Teodozij II. (408-450).
- Marcijan (450-457).
- Leon I. (457-474).
- Leon II. (474).
- Zenon (474-491).
- Bazilisk (475-476).
- Zenon (ponovno) (476-491).
Nadaljevanje: Bizantinski cesarji
