Neron
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lutius Domitius Ahenobarbus Nero Claudius Caesar, bolj znan kot Neron, * 15. december 37, † 9. junij 68, četrti in zadnji rimski cesar julijsko-klavdijske dinastije med letoma 54 in 68.
Vsebina |
[uredi] Neronov nastop vlade
Za vzpon na oblast se Neron lahko zahvali svoji neutrudni in vplivni materi Juliji Agripini mlajši, sestri Gaja Kaligule. Njegov oče Gnej Domicij Ahenobarb je pripadal stari plemiški družini. Ko je umrl, se je Agripina leta 49 (leto prej je bila usmrčena Valerija Mesalina) poročila s stricem Klavdijem in dosegla, da je cesar Lucija posinovil. Leta 54, ko je bil Klavdij usmrčen, je pretorijanski prefekt Sekst Bur za naslednika razglasil Nera in ne pravega Klavdijevega sina Britanika.
[uredi] Neronova notranja politika
Ob nastopu vlade je imel cesar šele 17 let, zato sta državo dejansko vodila Bur in Neronov učitelj filozof Seneka. V tem smislu lahko prva Neronova leta označimo kot liberalno obdobje s spoštovanjem republikanskih demokratičnih svoboščin. Toda po smrti Agripine leta 59 in obeh glavnih akterjev v državi leta 62 se je začela doba Neronove absolutistične vladavine v stilu Julija Cezarja. Ne glede na cesarjevo očitno nezmožnost vladanja je uprava v provincah potekala nemoteno.
Rimski imperij je v Neronovem času zapadel v prvo resno krizo. Leta 60 je v Britaniji potekal velik upor britanskih plemen pod vodstvom kraljice Boadiceje, Rimljani so upor le stežka zadušili. V šestdesetih letih je potekala težka vojna s Parti, ki so pod bojevitim kraljem Vologezom II. napadali Armenijo in Sirijo. Rimljani so zmagali in leta 66 je Neron v Rimu svečano okronal Tiridata za novega armenskega kralja. Veliko krizo je zanetil tudi požar v Rimu leta 64, ki je uničil domala celo mesto. Antični pisci brez izjeme krivdo za požig pripišejo cesarju, toda najbrž gre le za klevete. Glede na način gradnje (ozke ulice, lesene hiše) je bil požar vprašanje časa in bi lahko izbruhnil že veliko prej. Neron je pomagal ljudem po katastrofi. Res pa je, da je v sklopu obnovitvenih del veliko mestnega ozemlja porabil za gradnjo cesarske Zlate palače, ene najpomembnejših arhitekturnih dosežkov zgodnjecesarske dobe.
[uredi] Neronov padec
Ker je cesar neusmiljeno preganjal aristokracijo, je bilo vprašanje časa, kdaj bo padel s strani zarote. Odločilno leto je bilo leto 68, ko sta se mu uprla Galec Vindeks in upravitelj province Hispanie Servij Sulpicij Galba. Neron je sicer poslal nad upornike vojsko, ki pa se mu je tudi uprla. Senat je cesarja takoj razglasil za sovražnika države in priznal Galbo kot novega Avgusta. Na begu je Neron, zadnji Avgustov potomec, 9. junija 68 naredil samomor. Toda miru ni bilo, izbruhnila je prva državljanska vojna cesarske dobe.
[uredi] Zunanje povezave
| Predhodnik: Klavdij I. |
Rimski cesar 54-68 |
Naslednik: Galba |
