Seznam slovenskih besed japonskega izvora

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Besede japonskega izvora si je sposodilo veliko svetovnih jezikov. Mnogo teh besed je preprosto prečrkovanje japonskih besed, ki se nanašajo na japonsko kulturo in bitnost.

Vsebina

1 Umetnost
2 Izrazoslovje vojaštva in borilnih veščin
3 Pisava
4 Dom
5 Oblačenje
6 Kulinarika
7 Vlada in politika
8 Religija
9 Drugo

[uredi] Umetnost

anime: アニメ, japonska animirana risanka
bonsai: 盆栽, »pladenjsko vrtnarstvo«; umetnost vzgajanja miniaturnih dreves
bokeh: (iz ぼけ, boke, »zabrisanost«), fotografska ali snemalna tehnika upodobitve predmetov z ozadjem izven gorišča
čoka: 長歌, »dolga pesem«; vrsta japonske poezije
gaiden: 外伝, »zunanja legenda«; stranska zgodba
haiku: 俳句, zelo kratka pesnitev sestavljena iz treh vrstic, prvi in tretji verz imata po pet zlogov, drugi sedem
hentai: 変態, eksplicitno spolno ali pornografsko umetniško delo
ikebana: 生花, vrsta ureditve rož
kabuki: 歌舞伎, tradicionalna oblika japonskega gledališča
karaoke: カラオケ, »prazni orkester«; vrsta zabave, kjer ljubiteljski pevec spremlja posneto glasbo
manga: 漫画, japonski stripi
necuke: 根付, zatik za zavezovanje prepasnice kimona in tudi za pripenjanje majhnih predmetov kot sta inro in kinčaku: včasih lepo izrezljan.
noh: 能, pomembna oblika japonske glasbene drame
origami: 折り紙, umetniško zlaganje papirja
otaku: オタク ali おたく ali ヲタク, navdušenec, entuziast (slabšalno)
renga: 連歌, "renged poetry"; vrsta japonskega sodelujočega pesništva
seijuu: 声優, igralec/igralka, ki posoja glas likom v animaciji, videoigrah, filmih
senrju: 川柳, kratka oblika pesništva, podobna haikuju
sumi-e: 墨絵, japonska slika v črnem črnilu
taiko: 太鼓, velik boben
tanka: 短歌, »kratko pesništvo«; oblika japonskega pesništva, starejšega od haikuja
ukijo-e: 浮世絵, vrsta tiskanega umetniškega dela ali slike na lesu
utamakura: 歌枕, retorična tehnika iz Wake
vaka: 和歌, vrsta japonskega pesništva, ki je velikokrat povezano s tanko

[uredi] Izrazoslovje vojaštva in borilnih veščin

aikidžutsu: 合気術 (aikijujutsu, 合気柔術), oblika samoobrambe, razvita v fevdalnih časih
ašigaru: 足軽, pehotni vojaki srednjeveške Japonske
banzai: 万歳 "deset tisoč let"; blagoslov za cesarje
bo: 棒, dolga, običajno bambusova palica, uporabljena kot orožje
bokken: 木剣, leseni meč, uporabljen za trening
budo: 武道, japonska borilna veščina
buši: 武士, bojevnik
bušido: 武士道, "[[pot bojevnika] V prenesenem pomenu častni kodeks samurajev]"
dodžo: 道場, (dojo) telovadnica za trening borilnih veščin
gendai budo: 現代武道, "novodobne borilne veščine"; veščine, osnovane po letu 1868
aikido: 合気道, veščina samoobrambe, pri kateri napadalca ni nujno poškodovati
iaido: 居合道, veščina potega, zamaha in spravitve meča v nožnico v enem samem tekočem dejanju
judo (džudo): 柔道, borilna veščina, šport in filozofija, razvita iz jujitsa, podobna športni rokoborbi
karate-do: 空手道, "pot prazne roke": japonska borilna veščina, v osnovi s poudarkom na udarcih s pestmi in nogami
kendo: 剣道, japonska veščina modernega športnega mečevanja z lesenimi meči
kjudo: 弓道, japonsko lokostrelstvo
sumo: 相撲, japonska oblika rokoborbe
hara-kiri: 腹切り (=seppuku); obredni samomor (slabšalno, nevljudno)
hončo: (from 班長, hančo)
džiu džitsu: (jujutsu; Jiu jitsu), 柔術, sistem borilnih veščin za vsestransko goloroko borbo
kamikaze: 神風, samomorilski piloti med drugo svetovno vojno (japonska raba je drugačna - pomeni "božanski veter", ki je v 11. ali 12. stol. razgnal mongolsko invazijsko ladjevje, ki je napadalo Japonsko)
kata: 型, zaključeni niz gibov rok in nog in pomikov telesa v prostoru, ki z namenom samostojne vadbe simulira obrambno-napadalne trenutke v mnogo borilnih veščinah
katana: 刀, japonski dolgi meč (ali japonski meč na splošno)
kendžucu: 剣術, veščina starejšega bojevniškega mečevanja
kiai: 気合, krik oz. glasen izdih, prisoten v mnogo borilnih veščinah kot pripomoček za osredotočenje energije med izvajanjem tehnik
korju: 古流, t.i. klasične oz. starodobne borilne veščine, osnovane pred letom 1868
nindža: (ninja) 忍者, bojevniki starodobne japonske, poleg ostalega vešči tudi "vohunskih spretnosti" (prikrito delovanje, kamuflaža, zbiranje informacij, atentati, preživetje v naravi...), zaradi katerih so se o njih spletle mnoge nadnaravne legende in miti
nunčake: ヌンチャク, orožje, sestavljeno iz dveh palic, na vrhovih povezanih z vrvjo ali verigo
randori: 乱取り, oblika vadbe v borilnih veščinah, ki nima predpisanega poteka in vključuje več napadalcev
ronin: 浪人, samuraj, ki je v času fevdalne Japonske izgubil gospodarja
sai: orožje, podobno bodalu, ki ima na vrhu držala topa viličasta izrastka
samuraj: 侍, poklicni bojevnik v obdobju fevdalne Japonske, ki je bil del istoimenske posebne kaste
seppuku: 切腹, obredni samomor s paranjem trebuha
vakizaši: 脇差, kratki japonski meč, podoben katani, vendar krajši. Nosil se je skupaj s katano
jodžimbo: 用心棒, telesni stražar, oseba zadolžena za varnost, včasih poklicni morilec
jumi: 弓, japonski dolgi lok, ki se ga uporablja v kjudu
zanbato: 斬馬刀, dobesedno "meč za ubijanje konj", posebno velika vrsta meča, veliko rezilo na drogu.

[uredi] Pisava

Štiri japonske pisave:

hiragana: 平仮名, japonska zlogovna pisava, ena od štirih japonskih pisav
katakana: 片仮名, japonska zlogovna pisava, ena od štirih japonskih pisav
kandži: 漢字, japonščina zapisana v kitajskih pismenkah, ena od štirih japonskih pisav
romadži: ローマ字, latinica, zapis japonščine z latinico
kana: 仮名, skupen izraz za hiragano in katakano
furigana: ふりがな, znak kane, ki stoji ob kandžijski pismenki in označuje naglas
hebon-šiki: ヘボン式, Hepburnovo latinično prečrkovanje
kunrei-šiki: latinično prečrkovanje (monbušo), 訓令式, dobesedno »kabinetna ureditev«, sistem za zapis japonščine z znaki latinice
kunjomi: 訓読み, izgovorjava besede, ki izvira iz japonščine, preden je ta prevzela pismenke kandži (in kitajsko izgovorjavo) od Kitajcev
modžibake: 文字化け, »polomljeni znaki«; rezultat poskusa prikaza besedila v japonskem naboru znakov s programom, ki ni prirejen za to
nipon-šiki: latinično prečrkovanje, 日本式, sistem latiničnega prečrkovanja, ki se strogo drži sistema zapisa kane, zato ga japonski govorci lažje osvojijo
onjomi: 音読み, japonski približek izvorni kitajski izgovorjavi pismenke kandži
rosijadži: (cirilizacija japonščine), ロシア字 (kiriru modži, キリル文字)

[uredi] Dom

futon: 布団, vrsta žimnice, ki je sestavni del japonske postelje
šodži: 障子, prosojen rižev papir z lesenim ogrodjem, uporablja se za ločevanje sob ali kot vrata
tatami: 畳, tradicionalna japonska rogoznica iz pletene slame

[uredi] Oblačenje

geta: 下駄, par japonskih lesenih cokel, ki se nosijo s tradicionalnimi japonskimi oblačili, kot je kimono
kimono: 着物, tradicionalno dolgo oblačilo v obliki halje, ki ga še vedno nosijo ženske, moški in otroci
obi: 帯, širok pas, ki se zveže zadaj, za zapetje kimona
jukata: 浴衣 ali ゆかた, vrsta vsakdanjega kimona, dobesedno »kopelna obleka«, ki se sestoji iz enega velikega kosa blaga z dvema širokima rokavoma
zori: 草履, sandale, narejene iz riževe bilke ali lakiranega lesa, ki se nosijo s kimonom pri svečanih prilikah
gaku-ran: 学ラン, japonska šolska uniforma za dečke
serafuku: セーラー服, japonska šolska uniforma za deklice

[uredi] Kulinarika

bento: 弁当, obrok iz ene porcije
edamame: 枝豆, sojina zrna, kuhana cela v zelenem stroku in postrežena s soljo
fugu: 河豚 or フグ, meso strupene ribe napihovalke,ki ga pripravljajo posebej izurjeni kuharji
gjokuro: 玉露, zelo drag čaj, ki se nabira na poseben način
hibači: 火鉢, majhen, prenosni žar na oglje
kaki: 柿, sadje
matča: 抹茶, zeleni čaj v prahu ki se uporablja v japonskem čajnem obredu
miso: 味噌, gosta pasta, narejena s fermentacijo soje s soljo
nindžin: 人参, korenje
nori: 海苔, "morski mah"; narejen iz užitnih vrst morskih trav s postopkom rezanja in sušenja, podobnim izdelovanju papirja.
ramen: ラーメン, japonska različica kitajske juhe z rezanci
sake: 酒, alkoholna pijača, ki jo pridobivajo iz riža
sašimi: 刺身, japonska delikatesa na tenko narezanih čimbolj svežih morskih sadežev, postreženih samo z omako
šabu šabu: しゃぶしゃぶ, obrok, pri katerem vsak udeleženec kuha svojo hrano v svojem loncu iz različnih surovih sestavin
goba šiitake: 椎茸, užitna goba, ki jo gojijo na drevesu šii
soj: iz šoju 醤油 soja
šoju: japonska sojina omaka
soba: 蕎麦, tanki rjavi ajdovi rezanci
sukijaki: すき焼き or スキヤキ, jed v slogu nabemono (enolončnica), sestavljena med drugim iz tenko narezane goverdine, tofuja, rezancev konnyaku, pora, čebule, kitajskega zelja in gob enoki.
suši: 鮨 or 鮓 or 寿司, jed iz kisanega riža skupaj z drugimi sestavinami kot so npr. surova riba, surove ali kuhane školjke ali zelenjava
tabemono: 食べ物, splošen japonski izraz za hrano
tamari: たまり, tekočina, ki jo dobimo s stiskanjem sojinih semen
tempura: 天麩羅, klasični japonski ocvrti morski sadeži in zelenjava v testu
terijaki: 照焼き or テリヤキ, kuharska tehnika, pri kateri ribe ali meso pražijo v sladki sojini marinadi
tofu: 豆腐, sojina strjenka, narejena s koagulacijo sojinega mleka s kalcijevim sulfatom, nigarijem ali drugim, in stisnjena v kocke, podobno kot iz mleka delajo sir
udon: 饂飩, vrsta debelih pšeničnih rezancev
umami: 旨味 or うま味, okus nekaterih beljakovin (natrijev glutaminat); osnovni okus japonske in kitajske kuhinje
unagi: 鰻 or 鰍, eel
vasabi: 山葵 or わさび, začimbnica močnega okusa, znana kot japonski hren
jakitori: 焼き鳥, vrsta piščančjega kebaba

[uredi] Vlada in politika

bakufu: 幕府, vladavina šoguna; šogunat
daimjo: 大名, "velika imena"; najbolj vplivni japonski vladarji od 12. do 19.st.
Kimigajo: 君が代", japonska himna
mikado: 帝, zastareli izraz za cesarja, posebej za japonskega cesarja
sesšo: 摂政, je častni naslov ki ga dobi regent ki je imenovan za pomoč cesarju dokler je le ta še v otroških letih
šogun: 将軍, naziv "začasnega" (dejansko je imel šogun oblast dokler jo je lahko obdržal) vojaškega vladarja Japonske, ki ga je v času od 1192 do konca 19. stoletja nosilo mnogo vladarjev
taikō: 太閤, naziv podeljen upokojenemu sesšoju
tennō: 天皇, japonski cesar
tikoon: 大君, "veliki princ", častni naslov šoguna, kasneje se uporaba razširi na bogate poslovneže
zaibacu: 財閥, "denarna klika" ali konglomerat

[uredi] Religija

kami: 神, japonska beseda za kakršnokoli vrsto boga ali nadnaravnega bitja
šinto: 神道, izvorna japonska religija
torii: 鳥居, tradicionalna japonska vrata, ki se navadno nahajajo pri pristopu v svetišče šinto
zazen: 座禅, sedeča meditacija; dobesedno "sedeča koncentracija"
zen: 禅, veja mahayana budizma

[uredi] Drugo

akita: 秋田 (iz 秋田犬, akitainu ali akitaken), Akita Inu, pasma ogromnega japonskega psa
gejša: 芸者, tradicionalne japonske umetnice in zabavljačice
ginkgo: 銀杏, rastlina
gisu
go: 碁, strateška namizna igra za dva igralca, ki temelji na zavzemanju ozemlja
hanko: 判子 ali ハンコ (ali inkan : 印鑑), imenski pečat, ki se običajno uporablja na japonskem namesto podpisa
ičiban: 一番, »številka ena«; prvi ali najboljši
kampaku: 関白, naziv regenta, ki pomaga cesarju
koi: 鯉, zahodna raba: okrasne vrste navadnega krapa (v japonščini to preprosto pomeni »krap« -- okrasne vrste se imenujejo »nišikigoi« 錦鯉)
kokjo: 皇居, japonska vladarska palača
kudzu: 葛 ali クズ, vrsta japonskega vina; vzgojeno na japonskem, na zahodu se ga smatra kot plevel
nidžubaši: 二重橋, most do japonske vladarske palače
rikša: (iz 人力車, džinrikiša), voz, ki ga vleče človek
sajonara ali sajounara: さよなら ali さようなら japonski izraz za »nasvidenje«
sensei: 先生, japonski izraz za »mojstra«, »učitelja« ali »zdravnika«. Lahko se uporablja kot referenco za katerokoli vplivno osebnost, kot so šolski učitelji, profesorji, duhovniki ali politiki.
šakuhači: 尺八, japonska flavta narejena iz bambusa
šiacu: 指圧, vrsta masaže
šiba inu: 柴犬, najmanjši od šestih izvirnih japonskih vrst psov
skoš: (iz 少し, sukoši), majhna količina
šinkansen: 新幹線, hitra železnica na Japonskem
tanuki: 狸, japonsko ime za žival, Nyctereutes procyonoides, ki je znana tudi kot rakunji pes
cunami: (starejše tsunami) 津波, dobesedno pomeni »val v pristanišču«; velik val plime
cucugamuši: (»bolezen, ki jo povzroči žuželka« = scrub typhus) - vrste pegavega tifusa
jakuza: やくざ, japonska organizirana kriminalna združba - japonska mafija in njeni pripadniki