Spomenik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Spomenik je objekt, ki so zgradili zaradi njegove spominske ali simbolične funkcije; funkcionalni razlogi so torej na drugem mestu.

Spomenike običajno gradijo z dvojnim namenom: za potrebe komemoracij ali spominskih srečanj in zaradi estetske in umetniške vrednosti, ki prispeva k lepšemu videzu njegove okolice (npr. mesta). Načrtno zgrajena mesta so pogosto osnovana okoli spomenikov (primera sta Washington in Brasília). Lokacijo Washingtonskega spomenika so si zamislili tako, da bi jim pomagala organizirati deljenje mestne zemlje, še preden so ga začeli povezovati z Georgeom Washingtonom. V starejših mestih so spomeniki postavljeni na točkah, ki so bile pomembne že pred postavitvijo ali pa to postanejo z njo. Pogosto je namen spomenikov narediti na opazovalca vtis in zbujati občutke moči (naroda, države). V angleščini beseda "monumental" (spomeniški) opisuje tudi nekaj, kar je veliko in mogočno.

Kot spomenike lahko pojmujemo tudi funkcionalne zgradbe zaradi njihove starosti, velikosti ali zgodovinske pomembnosti. Po starosti in velikosti je na primer spomenik tudi Veliki kitajski zid.

Spomeniki prav tako lahko sporočajo zgodovinske ali politične informacije. Z njimi si lahko utrjuje oblast vladajoči politični sistem (npr. Leninovi kipi po Sovjetski uniji). Do ljudstva prijaznejša funkcija spomenikov je izobraževanje o pomebnih dogodkih ali osebnostih iz preteklosti. Spomeniki lahko služijo tudi kot mejniki javnim površin mest.

Večino večjih spomenikov zgradi država, manjše pa običajno še vedno postavljajo posamezniki.

Spomenike ljudje gradimo že tisoče let in velikokrat se zgodi, da so najvzdržljivejši in najslavnejši simboli starih civilizacij. Egipčanske piramide in grški Partenon so postali simboli njihovih civilizacij. Sodobnejša primera sta ameriški Kip svobode in francoski Effilov stolp, ki sta postala simbola modernih držav.

Do nedavnega je bilo običajno, da arheologi večino svoje pozornosti posvečajo raziskovanju večjim spomenikom, manj pa vaskdanjiku ljudi, ki živeli v tem času. Nove ideje v arheološki praksi določajo raziskovanju spomenikov manjši pomen.

[uredi] Tipi spomenikov

Zgradbe, zasnovane kot ikonični mejnik (Empire State Building)
Kenotafi in spomeniki v spomin mrtvim, običajno padlim v vojni
Stolpi, pogosto z kipom na vrhu
Nagrobni kamni predstavljajo majhne spomenike preminulim
Mavzoleji in grobnice za pokop mrtvih (piramide)
Monoliti postavljeni pokonci za spominske ali verske namene (Stonehenge)
Obeliski običajno postavljeni kot spomin na velike vodje (Washingtonski spomenik)
Kipi slavnih osebnosti ali simbolov (Kip svobode)
Zmagoviti loki so skoraj vedno slavijo vojaške dosežke (Slavolok)
Velika območja zemlje lahko predstavljajo spomenik, največkrat krvavih bitk ali vojnih krutosti (množična grobišča)