Spornost jedrske energije
Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Jedrska energija je sporen vir energije zaradi nekaterih spremljajočih učinkov, dosedanjih nesreč in političnih okoliščin. Množično nasprotovanje jedrski energiji je v nekaterih državah privedlo do prepovedi obratovanja že zgrajenih jedrskih elektrarn (Avstrija, Italija) oziroma političnih dogovorov ali zakonov za pospešeno zapiranje obstoječih jedrskih elektrarn (JE) in prepoved gradnje novih JE (Nemčija, Švedska). Jedrska energija je bila v nemilosti javnosti po jedrskih nesrečah na Otoku treh milj v ZDA leta 1979 in Černobilu v Ukrajini leta 1986. Jedrska energija postaja ponovno bolj sprejemljiva zaradi energetske stiske, ki jo povzroča čedalje manjše pridobivanja nafte, omejene in delno usihajoče zaloge zemeljskega plina, ter zaradi želje po zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.
Sporni so naslednji vidiki jedrske energije:
- Ravnanje z jedrskimi gorivi
- Rudarjenje
- Predelava
- Skladiščenje visoko radioaktivnih odpadkov
- Gospodarnost
- Stroški izgradnje
- Obratovalni stroški
- Subvencije za razvoj jedrske energije
- Tveganja
- Nesreč ali napadov na jedrske objekte
- Izpustov v zrak in vodo
- Neposrednih zdravstvenih učinkov na prebivalce v okolici JE
- Širjenje jedrskega orožja
- Povezanost z vojaškimi jedrskimi programi
Ta članek, ki se nanaša na tehnologijo, je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
