Žaga Rog
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Žaga Rog je bil največji žagarski obrat na Kočevskem med leti 1894 in 1914.
Vsebina |
[uredi] Začetki
Leta 1894 so veleposestniki Auerspergi na sedlu roškega grebena v kraju z nemškim imenom Schleichenbrun začeli graditi parno žago. Kraj je bil idealen za tovrstno dejavnost, saj je ležal v osrčju roških gozdov. Za potrebe žage so lastniki postopoma zgradili mrežo prog gozdne železnice, katere dolžina je ob koncu gradnje znašala 35 kilometrov. En krak je vodil od žage do Kočevja, drugi do Straže, eden pa vse do Črnomlja. Hkrati pa so začeli tudi z izgradnjo gozdnih cest. Za oskrbo žage z vodo so zgradili tudi dva velika zbiralnika za deževnico. V ta dva zbiralnika se je stekala voda z vseh poslopij. Vse osnovne objekte in stroje za delovanje žage so postavili oziroma vgradili takoj, le manjše dopolnitve so nastale kasneje. V obratu za razrez lesa je delovalo 13 polnojermenikov in 17 krožnih žag. Vse je poganjal parni stroj z močjo 250 KS preko 63 metrov dolge osi. Kljub ogromnim zbiralnikom za vodo pa je le-te pogosto zmanjkovalo, kar je povzročalo zastoje v proizvodnji. Vodo so začeli iskati v okolici žage, včasih pa so jo morali voziti več kot 10 km daleč.
[uredi] Vrhunec
Na žagi so ves čas njenega delovanja razžagovali predvsem bukovino, le v njenem zadnjem obdobju so razžagovali v deske tudi iglavce. Izkoristek lesa je bil slab in odpadek velik. Glavni proizvod so bile večinoma tavalete – deščice za zabojčke, ki so jih izvažali v Italijo, Španijo in drugam. Proizvode so z vozovi vozili na železnico v Straži in nekaj časa tudi v Kočevje. Letno je žaga v povprečju predelala 20.000 m3 lesa, na njej pa je bilo zaposlenih okoli 200 delavcev. Auersperg je žago dajal v najem raznim podjetnikom. Vsega skupaj se je na žagi zamenjalo pet najemnikov.
[uredi] Zaton
Žaga med leti 1914 do 1922 ni delovala. Leta 1922 pa so jo obnovili in s presledki je delovala do spomladi 1932, ko so jo dokončno opustili. Stroje so prodali za staro železo, lesene stavbe pa požgali. Večina zidanih stavb je bilo uničenih med drugo svetovno vojno. Po vojni so ruševine zmleli v gramoz za posipanje gozdnih cest.
[uredi] Danes
Danes je jasa na kateri stojijo ruševine postala zanimiva izletniška točka. Po sredini jase poteka gozdna cesta, ki povezuje Kočevje in Dolenjske Toplice. Na jasi stoji obnovljena hiša, ki je zadnja leta skavtski dom, na njej pa je tudi še nekaj ohranjenih in delno obnovljenih poslopij, ki so včasih služila kot hlevi. Ob poti je na novo postavljena tudi keltska pastirska postojanka v kateri so panoji, ki opisujejo Kočevski Rog.