Železo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

mangan – železo – kobalt Fe Ru       Celotna tabela
Splošno
Ime, znak, število	železo, Fe, 26
Kemijska vrsta	prehodne kovine
Skupina, perioda, blok	8 (VIIIB), 4 , d
Gostota, trdota	7874 kg/m3, 4,0
Izgled	svetleča kovina s primesjo sive
Lastnosti atoma
Atomska teža	55,845 a. e. m.
Polmer atoma (izračunan)	140 (156) pm
Kovalentni polmer	125 pm
van der Waalsov polmer	ni podatka
Elektronska konfiguracija	[Ar]3d64s2
e- na energijski nivo	2, 8, 14, 2
Oksidacijska stanja (oksid)	2,3,4,6 (amfoterično)
Zgradba mreže	kockasta, telesno sredinska
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje	trdno (feromagnetik)
Tališče	1808 K (2795 °F)
Vrelišče	3023 K (4982 °F)
Molarna prostornina	7,09 ×10-6 m3/mol
Izparilna toplota	349,6 kJ/mol
Talilna toplota	13,8 kJ/mol
Parni tlak	7,05 Pa pri 1808 K
Hitrost zvoka	4910 m/s pri 293,15 K
Razne lastnosti
Elektronegativnost	1,83 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota	440 J/(kg · K)
Električna prevodnost	9,93 106/(m·ohm)
Toplotna prevodnost	80,2 W/(m·K)
1. ionizacijski potencial	762,5 kJ/mol
2. ionizacijski potencial	1561,9 kJ/mol
3. ionizacijski potencial	2957 kJ/mol
4. ionizacijski potencial	5290 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP 54Fe 5,8% Fe je stabilen z 28 nevtroni 55Fe {sint.} 2,73 y ε capture 0,231 55Mn 56Fe 91,72% Fe je stabilen z 30 nevtroni 57Fe 2,2% Fe je stabilen z 31 nevtroni 58Fe 0,28% Fe je stabilen z 32 nevtroni 59Fe {sint.} 44,503 d β 1,565 59Co 60Fe {sint.} 1,5E6 y β- 3,978 60Co
Če ni označeno drugače, so uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Želézo je kemični element z znakom Fe v periodnem sistemu elementov in atomskim številom 26.

V normalnem stanju je navadna (prava) kovina. Železo in nikelj sta znana po tem, da sta zadnja elementa, ki nastaneta v zvezdni nukleosintezi, in sta zaradi tega najtežja elementa, ki za nastanek ne potrebujeta supernove ali podoben kataklizmičen dogodek. Železo in nikelj sta tako najpogostejši kovini v kovinskih meteoritih in v gostih kovinskih skorjah planetov kot je Zemlja.

Vsebina 1 Pridobivanje 2 Tehnična uporaba 3 Glej tudi 4 Zunanje povezave

[uredi] Pridobivanje

Pomembnejše rudnine, iz katerih pridobivamo železo, so magnetit, hematit, limonit, siderit in piritni ogorki. Postopek pridobivanja lahko poteka na več različnih načinov:

• prek železove gobe (ni več v uporabi),
• taljenje in redukcija rud v plavžih (visokih pečeh), žilavenje, elektroliza za čisti Fe

Železo je četrti najpogostejši element in najpogostejša težka kovina v zemeljski skorji. Ni še natančno znano, ali je zemeljska sredica res sestavljena iz zlitine železa in niklja. Železo je elementarno le v meteorjih, sicer je kemijsko vezano, tudi v organizmih. Rumeno, rjavo ali rdečo barvo dajejo prsti predvsem železovi oksidi.

Železova ruda je zelo poceni, njeno ceno v glavnem določajo le stroški prevoza. Cena železa je potemtakem odvisna od cene goriva in od stroškov drugih, za proizvodnjo potrebnih snovi. Da dobijo 1000 ton železa, potrebujejo okrog 2000 ton rude, 1000 ton koksa, 600 ton dodatkov (npr. apnenca), 4000 ton zraka in 30 000 ton tehnološke vode za hlajenje in izpiranje. Po drugi strani pa na vsako tono železa nastane 600 ton odpadkov, 125 ton prahu in 5900 ton plavžnih plinov.

[uredi] Tehnična uporaba

• lito železo
• jeklo (železo z ogljikom in dodatki)
• čisto železo kot mehkomagnetni material, v elektronkah itd.

[uredi] Glej tudi

• surovo železo
• lito železo

[uredi] Zunanje povezave

Ta članek, ki se nanaša na kemijo, je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.