13. februar
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
13. februar je 44. dan leta v gregorijanskem koledarju. Ostaja še 321 dni (322 v prestopnih letih).
| << | februar | >> | ||||
| Po | To | Sr | Če | Pe | So | Ne |
| 1 | 2 | 3 | 4 | |||
| 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 |
| 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 |
| 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 |
| 26 | 27 | 28 | ||||
| MMVII | ||||||
Vsebina |
[uredi] Dogodki
- 1130 - Inocenc II. postane papež.
- 1542 - Catherine Howard, peto ženo Henrika VIII., usmrtijo zaradi prešuštva.
- 1668 - Španija prizna Portugalsko kot neodvisno državo.
- 1689 - sprejet temeljni angleški zakon Bill of Rights
- 1692 - Poboj v Glen Coeju: pripadniki novookronanega Viljema III. pobijejo kakšnih 78 Macdonaldov v škotski dolini Glen Coe, ker niso takoj obljubili zvestobe novemu kralju.
- 1866 - Jesse James oropa svojo prvo banko
- 1880 - Thomas Edison opazuje termionsko emisijo.
- 1881 - Pariška feministka Hubertine Auclert izda prvo številko časnika La Citoyenne.
- 1894 - Brata Lumière patentirata kinematograf, kombinacijo filmske kamere in projektorja.
- 1920 - Švica postane članica Društva narodov
- 1934 - V Arktičnem oceanu se potopi sovjetski parnik Čeljuskin.
- 1945:
- - Rdeča armada osvobodi Budimpešto
- - 1. ameriška armada prodre čez Ren
- - pričetek letalskega bombardiranja Dresdna
- 1956 - Nikita Hruščov na kongresu KPSZ obsodi Stalinov kult osebnosti
- 1960 - Jedrski poskusi: Francija preizkusi svojo prvo atomsko bombo.
- 1974 - Aleksandra Solženicina, dobitnika nobelove nagrade za literaturo leta 1970, izženejo iz Sovjetske zveze.
- 1981 - Rupert Murdovh ofkupi londonski časopis The Times
- 1984 - Konstantin Černenko nasledi pokojnega Andropova na čelu KP Sovjetske zveze.
- 1988 - V kanadskem Calgaryju se začnejo zimske olimpijske igre.
- 1996 - Začetek Nepalske državljanske vojne.
- 1997 - Astronavti z raketoplana Discovery začnejo popravljati Hubblov vesoljski teleskop.
- 2004 - Travis Metcalfe z ustanove Harvard-Smithsonian Center for Astrophysics odkrije največji znani diamant v vesolju, belo pritlikavko BPM 37093.
[uredi] Rojstva
- 1769 - Ivan Andrejevič Krilov, ruski basnopisec († 1844)
- 1805 - Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, nemški matematik († 1859)
- 1852 - John Dreyer, dansko irski astronom († 1926)
- 1873 - Fjodor Ivanovič Šaljapin, ruski basist († 1938)
- 1901 - Paul Felix Lazarsfeld, avstrijsko - ameriški sociolog († 1976)
- 1903 - Georges Joseph Christian Simenon, belgijski pisatelj († 1989)
- 1910 - William Bradford Shockley, ameriški fizik, nobelovec 1956 († 1989)
- 1915 - Aung San, burmanski revolucionar († 1947)
- 1938 - Robert Oliver Reed, angleški filmski igralec († 1999)
- 1945 - Evald Flisar, slovenski pisatelj, pesnik, dramatik
- 1974 - Robert Peter »Robbie« Williams, angleški glasbenik
[uredi] Smrti
- 1200 - Štefan Nemanja, srbski vladar (* 1114)
- 1539 - Isabella d'Este, italijanska plemkinja (* 1474)
- 1571 - Benvenuto Cellini, italijanski kipar, zlatar (* 1500)
- 1693 - Johann Caspar von Kerll, nemški skladatelj (* 1627)
- 1787 - Ruđer Josip Bošković, hrvaški matematik, fizik, astronom, filozof (* 1711)
- 1877 - Costache Caragiale, romunski gledališki igralec (* 1815)
- 1883 - Wilhelm Richard Wagner, nemški skladatelj (* 1813)
- 1892 - Johann Wilhelm Junker, nemški raziskovalec Afrike (* 1840)
- 1894 - Franjo Rački, hrvaški zgodovinar, politik, duhovnik (* 1828)
- 1907 - Marcel-Alexandre Bertrand, francoski geolog (* 1847)
- 1914 - Alphonse Bertillon, francoski kriminolog (* 1853)
- 1943 - Ivan Rob, slovenski pesnik, satirik (* 1908)
- 1956 - Jan Łukasiewicz, poljski logik, matematik, filozof (* 1878)
- 1980 - Marian Rejewski, poljski matematik, kriptolog (* 1905)
[uredi] Prazniki in obredi
[uredi] Goduje
- sveti Gregor II.
- sveta Katarina De'Ricci
