Portugalska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Portugalska (portugalsko República Portuguesa) je demokratična država na skrajnem jugozahodu celinske Evrope, na Iberskem polotoku. Na zahodu in jugu meji na Atlantski ocean, na severu in vzhodu pa na Španijo. Vključuje tudi tri otočja v Atlantiku: Azore (Açores), Madeiro in Savage (Ilhas Selvagens), malo, oddaljeno in nenaseljeno skupino, ki jo upravljajo iz Madeire.

Vsebina 1 Zgodovina 2 Geografija 3 Ekonomija 4 Glej tudi 5 Zunanje povezave

[uredi] Zgodovina

V preteklih tri tisoč letih je skozi Portugalsko prešlo mnogo civilizacij. Nanjo so vplivale iberska, keltska, feničanska, kartažanska, grška, rimska, germanska in arabska kultura. Večino zgodnje zgodovine dežele razkriva že njeno ime, saj izhaja iz Portus Cale ("Lep pristan"), kot se je imenovala grška in kasneje rimska naselbina ne ozemlju današnjega mesta Porto, po katerem se imenuje. Med 15. in 16. stoletjem je bila Portugalska glavna ekonomska, politična in kulturna sila. Portugalski imperij je segal na vse celine. Po vzponu drugih kolonialnih sil, je njen pomen močno upadel.

Sodobna Portugalska ima svoje korenine med drugim v demokratičnem prevratu, ki je obračunal z diktatorsko vladavino v letih od 1926 do 1974, ter v vstopu države v Evropsko gospodarsko skupnost (danes Evropsko unijo) leta 1986. Portugalska je z družbenega in gospodarskega vidika močno napredovala zlasti v zadnjih tridesetih letih 20. stoletja.

[uredi] Geografija

Celinska Portugalska se po svoji glavni reki Tejo deli na dva dela. Pokrajina na severu je v notranjem delu gorata s planotami ter se po štirih prelomnicah deli na ustrezna kmetijska področja. Ta del ima hladnejše in deževnejše podnebje. Na jugu je vse do pokrajine Algarve dežela pretežno ravninska z nekoliko toplejšimi in bolj suhimi razmerami.

Poleg Teja so glavne reke Douro, Minho in Guadiana. Vse izvirajo v Španiji. Še ena reka, Mondego, izvira v gorovju Serra da Estrela z najvišjim vrhom, ki sega 1991 metrov nad morje.

Azorski otoki in Madeira pripadajo srednjeatlantskemu grebenu. Na otoku Pico se v nebo vzpenja najvišji vrh države, ugasli vulkan Mount Pico (2351 metrov).

Portugalska ima dolgo obalo s čudovitimi plažami, in sicer 943 km ob kontinentalnem delu državem 667 km na Azorih, 205 km na Madeiri in Rešilnih otokih. Pomembna značilnost je delta Ria de Aveiro s 45 km dolžine in do 11 km širine, bogata z ribami in morskimi ptiči.

[uredi] Ekonomija

Menjavo kovancev nacionalne valute v evre je prva ukinila Portugalska, leto po uvedbi evra ali natančneje 31. decembra 2002. S tem dnem je kovancem portugalskega escuda prenehala vsakršna monetarna vrednost, rok za zamenjavo bankovcev pa se izteče šele leta 2022.

[uredi] Glej tudi

• seznam suverenih držav
• Portugalske oborožene sile

[uredi] Zunanje povezave

p • p • u Skupnost držav portugalskega jezika (CPLP)
Članice	Angola · Brazilija · Gvineja Bissau · Mozambik · Portugalska · Sao Tome in Principe · Vzhodni Timor · Zelenortski otoki
Opazovalke	Ekvatorialna Gvineja · Mauritius

Ta članek o geografiji je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.