Astronomska enota

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Astronómska enòta (oznaka a.e. ( $a 0$ ), mednarodna pa AU, au ali a.u.) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca. Natančnejša določitev enote mora upoštevati še dejstvo, da tir Zemlje okoli Sonca ni krožnica, ampak elipsa. Izvirno so astronomsko enoto določili kot glavno os Zemljinega tira, to je kot povprečno razdaljo Zemlje od Sonca. Za še večjo natančnost je Mednarodna astronomska zveza (IAU) leta 1976 določila astronomsko enoto kot razdaljo od Sonca, na kateri bi imel brezmasen delec v nemotenem tiru obhodni čas 365,2568983 dni (ali Gaussovo leto). Mednarodni urad za uteži in mere predlaga oznako za astronomsko enoto ua.

Natančna izmerjena vrednost je 149.597.870.691 ± 30 m.

V času, ko so astronomsko enoto predstavili, je bila njena dejanska vrednost zelo slabo znana. Razdalje planetov izražene z a.e. lahko določimo iz heliocentrične geometrije in zakonov gibanja planetov. Navsezadnje so dejansko vrednost a.e. približno določili iz opazovanj paralakse in nedavno še natančneje z radarjem. Medtem ko sedaj poznamo vrednost astronomske enote z veliko natančnostjo, pa ne poznamo vrednosti za maso Sonca zaradi nezanesljivosti merjenj splošne gravitacijske konstante. Ker je gravitacijska konstanta znana na pet ali šest decimalk, lege planetov pa na 11 do 12 decimalk, je nemogoče izvesti preračun lege planetov v metričnem sestavu enot, brez da bi izgubili natančnost pri njihovi pretvorbi. Zaradi tega račune v nebesni mehaniki izvedemo v Sončevih masah in astronomskih enotah namesto v kilogramih in kilometrih.

[uredi] Zgledi

366,873 a.e. - razdalja Proksime Kentavra od Sonca,
39,5 a.e. - razdalja Plutona od Sonca,
13,0 a.e. - razdalja Proksime Kentavra od α Kentavra,
6,4 a.e. - največja razdalja med Zemljo in Jupitrom,
5,2 a.e. - razdalja Jupitra od Sonca,
4,0 a.e. - najmanjša razdalja med Zemljo in Jupitrom,
2,57 a.e. - glavni premer Betelgeze,
0,0026 a.e. - razdalja Lune od Zemlje.

Nekaj približnih pretvorbenih množiteljev:

1 a.e. = 1,496 · 10¹⁸ Å = 149.600.000 km = 92.960.000 milj = 490.800.000.000 čevljev = 8,33 svetlobnih minut
1 sv.l. (svetlobno leto) = 63.241 a.e.
1 pc (parsek) ≈ 206.265 a.e.

[uredi] Meritve skozi zgodovino

Kako natančno so astronomi in drugi merili astronomsko enoto nam prikazuje spodnja tabela.

$a 0$	Čas	Avtor	Postopek
$[\cdot 10^{9} \;\mathrm{m}]$
3,7	265 pr. n. št.	Aristarh	navidezno gibanje Lune
7,8	136 pr. n. št.	Hiparh	Lunini mrki in navidezno gibanje Lune
65	90 pr. n. št.	Posidonij	navidezno gibanje Lune
7,7	okoli 150	Ptolemej
7,1	okoli 890	Albatani
87,7	okoli 1630	Wendelin	Aristarhov postopek
93,8	4. december 1639	Horrocks	navidezni prehod Venere prek Sončeve ploskve
40	1665	Riccioli	ocena paralakse Sonca
neuspelo	1671	Picard Richer	Marsova deklinacija
109,8	1672	Cassini I.	paralaksa Marsa ob opoziciji
138,4	1672	Cassini I. Flamsteed	Marsova deklinacija
	1716	Halley	postopek navideznega prehoda Venere prek Sončeve ploskve
138,5 (129,2)	1752 (1751)	de Lacaille	Marsova deklinacija
153,165.592	6. junij 1761	Short	Halleyev postopek navideznega prehoda Venere
153,9 148,2	3. junij 1769		navidezni prehod Venere prek Sončeve ploskve
152,500	1825	Encke	statistično izračunan navidezni prehod Venere
149,50	1862	Foucault	konstanta aberacije
146,83 147,32	1862	več odprav	paralaksa Marsa ob opoziciji
147,49	1863	Hansen	paralaktična neenačba Lune
147,00	1863	Le Verrier	Sončeve motnje Luninega gibanja
148,990 153,5 ± 6,65	1864	Powalky	izračunan navidezni prehod Venere lege opazovališč
neuspelo nazadovoljivo	9. december 1874	Airy Gill	navidezni prehod Venere prek Sončeve ploskve
149,84	1877	Gill	paralaksa Marsa ob opoziciji
149,50 ± 0,17	1879	Michelson Newcomb	konstanta aberacije
neuspelo 150,184 ± 0,686 148,179 ± 2,002	6. december 1882	Airy več odprav	navidezni prehod Venere prek Sončeve ploskve
bolje	1889	Gill	paralaksa asteroidov Viktorija, Iris, Safo
149,670	1895	Newcomb
149,500 ± 0,050	1896		IAU, Pariz
149,464	1901	Gill	paralaksa asteroidov
149,397 ± 0,016	1901	Hinks	paralaksa asteroida Eros ob opoziciji
	1912	S. S. Hug	radialne hitrosti zvezd
149,413	1924	Jones	paralaktična neenačba Lune
149,447	1927	de Sitter	paralaktična neenačba Lune
149,462 ± 0,060	1928	Jones	zvezdni spektri
149,566 ± 0,034	1929	Jones	okultacije zvezd z Luno
149,668 ± 0,017	1931	Jones	paralaksa asteroida 433 Eros ob opoziciji
149,549 ± 0,221	1911- 1936	KO Greenwich	konstanta aberacije
149,453	1938	de Sitter
149,422 ± 0,119	1941	Adams	zvezdni spektri
149,670	1948	Clemence
149,550 ± 0,014	1960		Pioneer 5 na tiru Zemlja-Venera
149,592 ± 0,006	1961		radarski odboj na Veneri
149,674 ± 0,017	1964
149,600	1964		IAU, Hamburg
149,598.000 ± 0,000.680			radarski odboj na Veneri
149,597.870	1976		IAU
149,597.870.660	1982		JPL DE200^[1]
149,597.870.610	1992		IERS^[2]
149,597.870.691	1995		JPL DE403/DE405, EPM2000^[3]
149,597.870.691(30)
[1] - DE200/DE403/DE405, Planetne in Lunine efemeride* JPL, Pasadena [2] - IERS, Mednarodna služba za vrtenje Zemlje in referenčne sisteme [3] - EPM2000, Planetne in Lunine efemeride Inštituta za uporabno astronomijo, RAZ, Sankt-Peterburg