Avari

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Avári ali (staroslovansko in slovensko) Obri^[1] so bili stepsko-nomadsko mongolsko ljudstvo, katerega prvotna domovina je Srednja Azija. S pojmom Avari ali Obri označujemo tudi polietnično, nadregionalno, politično skupnost več ljudstev, v kateri so bili poleg vodilnih Obrov še Gepidi (po letu 567), Bolgari, Kutriguri in Slovani.

Vsebina 1 Zgodovina 2 Hierarhija 3 Opombe 4 Glej tudi

[uredi] Zgodovina

V evropskem prostoru so Avari prvič omenjeni leta 567, ko skupaj z Langobardi napadejo in si podredijo Gepide. S tem jim je omogočeno naseljevanje Panonske kotline, ki se konča z osvojitvijo Sirmiuma leta 582. Z nastankom Samove plemenske zveze in začetkom slovanskega upora, ki je trajal od 623 do 658, in neuspelim obleganjem Carigrada leta 626, se je začel konec obrskega kaganata. Zaradi notranjih sporov in uporov podložnih ljudstev so sčasoma izgubljali ozemlja, dokler niso izginili iz zgodovine. Dokončno je avarsko moč zlomil frankovski kralj Karel Veliki.

[uredi] Hierarhija

Na vrhu države je bil kagan, vladar, ki je združeval različna plemena pod obrsko oblastjo. To je lahko storil le z močno osebno vojsko, s katero je ohranjal oblast in nadzor nad državo. Bajan je bil obrski plemič, zemljiški gospod, ki je nadzoroval določeno ozemlje v kaganatu.

[uredi] Opombe

[uredi] Glej tudi

• Zgodovina Slovenije

Ta članek o sociološki temi je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.