Berlinski kongres
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Berlinski kongres je bil sestanek predstavnikov takratnih velikih sil - Nemčije, Avstro-Ogrske, Francije, Velike Britanije, Italije, Rusije in Turčije - ki so se sestajali junija in julija 1878 v Berlinu.
Po končani rusko-turški vojni leta 1878 in po miru v San Stefanu se je zelo povečal ruski vpliv na Balkanskem polotoku, med balkanskimi državami pa je po tem sporazumu največ dobila Bolgarija. Avstro-Ogrska in Anglija sta se čutili močno ogroženi in tako je bil z nemškim posredovanjem leta 1878 sklican berlinski kongres, ki mu je predsedoval in ga suvereno obvladal nemški kancler Otto von Bismarck.
Po enem mesecu je bila sklenjena mirovna pogodba, ki je temeljito spremenila politični zemljevid jugovzhodne Evrope. Največ je seveda izgubila premagana Turčija, med zmagovalkami pa Bolgarija. Srbija, Črna gora in Romunija so na berlinskem kongresu postale neodvisne države. Avstro-Ogrska je smela okupirati Bosno in Hercegovino.
Berlinski kongres je imel daljnosežne posledice v evropski zgodovini in nekdanja zavezništva so se temeljito pomešala.
