Brač
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Brač je hrvaški otok v Dalmaciji. Brač je največji otok srednjedalmatinske otoške skupine, tretji po velikosti med otoki na hrvaški obali Jadrana. Površina otoka znaša 394,41 km². Od kopnega ga deli Brački kanal, od otoka Šolte Splitska vrata, od otoka Hvara pa Hvarski kanal. Najvišji vrh otoka je Vidova gora (778 m), ki je s to višino obenem tudi najvišji vrh na jadranskih otokih.
Brač je neprekinjeno naseljen že od neolitika, kar dokazujejo najdbe v jami Kopačina, ki se nahaja med Dolnim Humcem in Supetrom. Prvi poznani prebivalci otoka so bili Iliri. V antiki se je otok imenoval "Brattia". Ostanki iz Rimske dobe, pa so vidni po celem otoku. V času vladanja cesarja Dioklecijana so pričeli izkoriščati kamnolom pri Škripih. V zgodnjem srednjem veku Brač pripada Bizantinskemu cesarstvu, v 9. stoletju pa so ga osvojili hrvaški slovani. Zaradi nevarnosti piratskih napadov se je pričelo prebivalstvo seliti v notranjost otoka. Skozi stoletja se zamenja več lastnikov in v obdobju 1420-1779 pride Brač v lasrništvo Beneške republike. V tem času so na otoku nastala nova obalna naselja z obrambnimi trdnjavami (Povja,Pučišća, Sutivan), dočim naselja v notranjost pričnejo izgubljati na pomenu. Po propadu beneške republike pripada Brač do 1806 Avstroogrski, krajši čas je tudi baza carske ruske flote v jadranu.
Klima na otoku je zelo ugodna. Srenje januarske temperature nihajo 4,9ºC (Pražnice) do 7,4ºC (Sutivan). julijska pa od 22,9ºC (Nerežišća) do 24,9ºC (Sutivan). Dežja je največ v zimskih mesecih. V pražnicah okoli 1480 mm, v Sutivanu pa okoli 870 mm. Od vetrov pihata jugo in burja, poleti pa morja piha maestral.
[uredi] Naselja
Večja naselja na otoku so: Bol na Braču, Ložišća, Milna, Nerezišča, Povja, Pušišča, Pražnice Sumartin, Supetar, Sutivan.
Ta članek o geografiji Hrvaške je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
