Charles Dickens

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Charles Dickens, angleški pisatelj, * 7. februar 1817, Landport, † 8. junij 1870.

Industrija in tehniške pridobnine so zarisale tudi v mišljenskem svetu svoje neizprosne obrise; v Angliji, ki je po potekanju zgodovine in razvoja osredotočena v trgovini in industriji, so ti obrisi še zlasti značilni, tako v političnem kakor v literarnem pogledu. Zlasti literatura angleška je v tem svojevrstna.V Walter Scotu se je izživela v romantiki, hoteča priklicati v sedanjost srednji vek z vsemi svojimi sanjavimi in namišljenimi pritiklinami, toda v začetku 19. stoletja, ko se je življenje izmaterijaliziralo in so življenske potrebe zahtevale točnejše opredelbe, je tudi v literaturi zavel nov duh, duh zdravega realizma in zdravega gledanja življenjskih prilik in vrednost. V dobi gospodarskega razmaha v Angliji je v mišljenskem oziru prevladoval liberalni utilitarizem in le angleški pisatelji in pesniki so ta razmah razumeli; kajti v filozofiji in literaturi se je vrinil v ospredje idealizem in smelo moremo trditi, da je težko dobiti literaturo, da bi bila tako prežeta z idealizmom in optimističnim sprejemanjem življenjskih zahtev. Pri Angležih imamo prve postanke realizma ter prve početke socijalnega romana. To ni bila spontana zahteva časa, čas sam je rodil realizem; človeku se je zahotelo snovnega življenja, zahotelo se mu je človeka iz 19. stoletja in zahotelo se mu je odgovor na trda in neizprosna vprašanja. V takih zahtevah in v takem času je zrastel Charles Dickens. On je prvi umetnostni apostol angleškega proletarijata, prvi njegov zagovornik, ki se je upal v romanih bičati socijalne krivice in socijalna protislovja. Le kot tak nam je razumljiv duševni oče angleškega svetovnega realizma. Rodil se je 7. februarja 1817 v Landportu pri Portseji.

Oče mu je bil obubožan uradnik, ki se je moral v Londonu, kamor se je preselil z vso družino, pokoriti po takratnem angleškem običaju radi dolgov v ječi. Charles je moral že v mladosti okušati vse grenkosti življenja, že v mladosti je občutil vse okrutnosti borbe za kruh. Družinska beda mu je izpila ljubezen, ki jo drugače uživa otrok pri starših. Šol Dickens ni obiskoval, človek in človeštvo je bila njegova univerza, življenje njegova knjiga. In življenje je poznal! V trgovini s kremo je nalepljal na steklenice etikete, v londonskih predmestjih se je seznanjal z najnižjimi plastmi naroda, razbiral lakoto in zglodanost delavskih obrazov, dve leti se je ubijal s knjigami, da je mogel postati časopisni poročevalec parlamentarnih debat in zapletljajev. Tam se je ugladil stilistično, do dobra spoznal »parlamentarizem« in leta 1833 napisal prve skice, ki so takoj zbudile pozornost. Postal je čez dan najpopularnejši pisatelj in časopisi so se trgali za njegove povesti. Delal je z brzino, ki je mogoča samo pri izrednih duševnih velikanih. Ni še končal enega romana, začel je že z drugim, pri tem pa bil urednik časopisov, večni romar in popotnik, ustanovitelj gledališč in propagator idej, nasprotujočih utilitarizma. Prepotoval je Švico, Italijo, bil je v Turčiji, celo v Grönlandiji. Ko so mu že opešale pisateljske moči, recitiral je svoja dela in v starosti celo posetil Ameriko. In življenje mu je bilo boj za obstanek, boj proti obstoječim nevzdržnim razmeram in vsi njegovi številni romani, prepojeni z realizmom, so nravstven klic k prvotnosti človeka – ustanovitelj je nravstvenega romana, ustanovitelj idejnega socijalizma v angleški lireraturi. 8. junija 1870 je bil na kosilu pri svoji svakinji. »Slab si,« mu je rekla, »vleči se boš moral!« »Res, ampak v zemljo,« ji je mirno odgovoril. Zvečer je že izdihnil. –

Dickens je eden najmočnejših romanopiscev sveta: v tehniki romana je sicer zastarel, po izbiri snovi in problematiki je moderen. Iz romantike je podedoval ljubezen do skrivnostnih prikazni, do zapletenih zarot; doba mu je pa narekovala raztegnjen slog do malenkosti, vendar tako, da čitatelja nikoli ne ubija. Snovi gre do dna, do pretiranosti, cinično se posmehuje duševni praznoti dozdevnih veličin, v vsem je pa humorist, med najboljšimi humoristi angleške literature. Kos mu je samo Mark Tvain. Osebe njegovih del so groteskno zavite prikazni , ekscentrično pripovedniške, s polnim zanosom svoje bitnosti. Dickens je znal v svojih romanih strniti vse nepojmljivo bogastvo dejanj in raztegnjenih potankosti v harmonizacijočo celoto; kajti poznal je Anglijo do dna in angleškega človeka do dna. V svojem gledanju je zdrav in čist, človek mu je bitje z vedno novimi interesi, je odkrit propovednik ljubezni do bližnjega in neizprosen nasprotnik utilitarizma in povsod je odkrival usmiljeno srce za siromaštvo slabejših ter kljuboval neomenjeni prostosti obrti in trgovine. To se očitno in skoro najbolj jasno vidi v božični pravljici, ki jo je spisal v letu 1843. Dickens je dal svoji generaciji neizbrisen vpliv, rodil je celo epigonsko dobo, s svojim delom je osrečeval ne le Anglijo, ampak celo človeštvo in bednem proletarijatu dajal najčistejše duševne hrane. Zato mu je kritika očitala tedencijoznost. Bil je psiholog, ne sentimentalen apostol četrtega stanu, brezpravnega in siromašnega, zato ga današnja doba še vedno z naslado uživa in bere njegove socijalne romane realistične romane. Le v socijalnih romanih je njegova nesmrtnost.

Dickensa imamo v slovenskem jeziku jako malo. Izidor Cankar je prestavil Povest od dveh mestih, Oton Župančič pa Oliwer Twista. Najvažnejša in najpopularnejša njegova dela so pa Pickwickier, Nickolas Nickleby, Meister Humhrey, Kramladen in Barnaby Rudge. Med najvažnejša njegova dela pa prišteva svet njegove božične povesti, med temi »Božična pesem v prozi.« Janez Plestenjak

[uredi] Glej tudi

• Seznam angleških pisateljev