Charles Gounod

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Charles-François Gounod, francoski skladatelj, * 17. junij 1818, Pariz, † 18. oktober 1893, Saint-Cloud.

Gounod je najbolj poznan po svojih operah Faust in Roméo et Juliette.

Vsebina 1 Življenje 2 Dela 2.1 Opere 2.2 Oratoriji 2.3 Simfonije 2.4 Komorna glasba 3 Viri 4 Glej tudi 5 Zunanje povezave

[uredi] Življenje

Njegova mati je bila pianistka, oče pa tehnični risar. Mati je bila njegova prva učiteljica klavirja, kasneje se je vpisal na Pariški glasbeni konservatorij, kjer je študiral v razredu Fromentala Halévya.

Leta 1839 je za svojo kantato prejel nagrado Prix de Rome Ferdinand. Kasneje je odšel v Italijo, kjer je študiral glasbo Palestrine. Osredotočil se je na glasbo 16. stoletja. Ko se je vrnil v Pariz, je skomponiral t.i. Slovesno mašo, »Messe Sollennelle«, ki je znana tudi pod imenom »Maša Svete Cecilije«. To delo, s katerim je Gounod začel pridobivati ugled tudi v tujini, je bilo krstno izvedeno v Londonu leta 1851.

Gounod je leta 1851 skomponiral svojo prvo opero Sappho, ki pa ni doživela večjega uspeha vse do premiere Fausta (1859), ki je zasnovana na prvem delu Goethejevega Fausta. Ta ostaja njegovo najpopularnejše delo. Romantična melodična opera Roméo et Juliette (zasnovana po Shakespeareovi predlogi Romeo in Julija), krstno izvedena leta 1867, je tudi pogosto izvajana. Očarljivo, individualistično opero Mireille iz leta 1864 cenijo predvsem poznavalci.

Opero Faust sicer od nekdaj obkrožajo polemike. Mnogo kritikov je bilo mnenja, da ta opera glede na skladateljeva predhodna dela predstavlja prevelik napredek. Nek kritik, ki se je javno izpostavil v tovrstni trditvi, je s strani skladatelja dobil povabilo na dvoboj in zato umaknil svojo trditev. ^{[navedi vir]}

Med letoma 1870 in 1875 je Gounod živel v Angliji, kjer je deloval kot šef-dirigent današnje Kraljeve zborovske družbe (Royal Choral Society). Veliko Gounodovih skladb iz tega obdobja je vakalne ali koralne narave.

V svojem poznejšem obdobju je Gounod komponiral pretežno cerkveno glasbo, od katere je verjetno najbolj poznana Ave Marija, priredba prvega preludija iz prvega zvezka Dobro uglašenega klavirja (WTK) J.S. Bacha. Posvetil se je tudi komorni glasbi in skomponiral 4 godalne kvartete.

[uredi] Dela

[uredi] Opere

• Sappho (1851)
• La Nonne Sanglante (1854)
• Le Médecin malgré lui (1858)
• Faust (1859)
• Philémon et Baucis (1860)
• La Colombe (1860)
• La Reine de Saba (1862)
• Mireille (1864)
• Roméo et Juliette (1867)
• Cinq-Mars (1877)
• Polyeucte (1878)
• Le Tribut de Zamora (1881)

[uredi] Oratoriji

• Tobie (c. 1866)
• Gallia (1871)
• Jésus sur le lac de Tibériade (1878)
• La Rédemption (1882)
• Christus factus est (1883)
• Mors et Vita (1884)

[uredi] Simfonije

• Simfonija št. 1 in D major (1855)
• Simfonija št. 2 in E flat major
• Simfonija št.. 3 (Mala simfonija za pihala, glej spodaj)

[uredi] Komorna glasba

• Godalni kvartet a minor (stara št. 3)
• Godalni kvartet št. 1, C mol »Le petit quatuor«
• Godalni kvartet št. 2, A Major
• Godalni kvartet št. 3, F dur
• Mala simfonija (Petite Symphonie pour instruments à vent)

[uredi] Viri

• Sadie, S. (ed.) (1980) The New Grove Dictionary of Music & Musicians, [vol. # 7].

[uredi] Glej tudi

• seznam skladateljev

[uredi] Zunanje povezave

• v angleščini:
  • Prosta Mp3 datoteka: Fantasie elegante na Gounodovega Fausta (Ignace Leybach), izvaja John Kersey
  • Gounodovi cilindrični posnetki; Projekt digitalizacije in ohranitve cilindričnih posnetkov Univerza v Kaliforniji - knjižnica v Santa Barbari.
  • Odlomski iz godalnega kvarteta in kratka biografija
  • Članek Katoliške enciklopedije