Citrus
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Citrus | ||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Citrusi |
||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||
|
||||||||||||||||
| Vrste in glavni križanci | ||||||||||||||||
|
Pomelo (Citrus maxima) |
Cítrus je najbolj razširjen rod agrumov iz družine Rutaceae. Skupaj z rodoma Fortunella in Poncirus sestavlja poddružino Aurantioideae.
[uredi] Vrste
Do nedavnega je rod Citrus zajemal 11 vrst, pred kratkim pa so strokovnjaki določili, da so izvirni citrusi le trije: mandarina, pomelo in citrona. Med križane citruse so všteli vse ostale vrste: pomaranča, limona, grenivka, klementina, bergamot, kinoto, kombava in limeta. Ta klasifikacija sicer ni še splošno sprejeta, a že sedaj veliko večino citrusov strokovno zapisujejo z vmesnim znakom križca ali enostavno z »x«, kar pomeni, da gre za križanje, torej hibrid. Čeprav se lahko zdi čudno, da je tako vsesplošno znan sadež, kot je pomaranča ali limona, le hibrid, ne moremo prezreti osnovnih podatkov o njegovem gojenju. Strokovno ga je treba prišteti med umetno pridobljene rastline.
[uredi] Zemljepisna razširjenost
Kakor ostali agrumi, izhajajo citrusi iz jugovzhodne Azije. Danes je največ samoniklih rastlin še v Indiji. V starih časih so gojili te rastline predvsem za pridobivanje dišečih olj, pozneje (nekako pred 2000 leti) so začeli uživati njih sadeže. Danes se citrusi gojijo povsod v subtropskem pasu, kjer je dovolj sonca in vlage ter temperatura ne pade pod ničlo. Kjer je podnebje posebno ugodno, citrusi lahko obrodijo dvakrat ali celo trikrat letno, a pri načrtovanem izkoriščanju skušajo agronomi to preprečiti, da ne pride do premajhnih plodov. Največ nasadov je v Sredozemlju, na Srednjem Vzhodu, v Braziliji, na Floridi in Kaliforniji, na Karibih, v južni Afriki, v Avstraliji ter seveda v jugovzhodni Aziji.
[uredi] Opis
Citrusi so zimzelena drevesa, ki lahko dosežejo tudi 15 metrov višine, zelo prijetnega videza, zaradi česar jih včasih gojijo v okrasne namene. Vendar je velika večina dreves izkoriščena za pridobivanje sadežev. V ta namen se rastline načrtno cepijo, kar je pri družini Rutaceae normalen postopek, saj nekatere vrste niso uporabne brez cepljenja, spet druge so pa koristne samo kot cepi.
Cvetovi so beli in izredno dišeči. V južni Italiji je pomarančni cvet tako priljubljen, da je sama beseda sopomenka za poroko. Iz bergamota še danes pridobivajo razne vrste parfemov in ponekod v Italiji je ta industrija zaščitena z evropskim patentom.
Plodovi so sočni in dišeči. Vsebujejo veliko citronske kisline in vitamina C. Zanimive so nekatere teorije o različnem obarvanju raznih citrusov. Nekateri izvedenci trdijo, da se barva plodov ne razvije, če rastlina ni doživela dovolj hladne zime, to je temperatur blizu ničle. Pretopla zima naj bi povzročala zelene limone in pomaranče.
