Demetrij Zvonimir

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Demetrij Zvonimir (hrvaško Dmitar Zvonimir), hrvaški kralj, vladal od 1076 - 1089.

Zvonimir je nasledil kralja Petra Krešimirja IV. in takoj s prihodom na oblast začel reševati problem same obnove oblasti nad mesti, ki so pripadala Beneški republiki. Bil je potomec kralja Svetoslava Suronje.

Kralj Demetrij Zvonimir je dobro ocenil tedanjo zunanjepolitično situacijo: Položaj Bizanca je bolj in bolj slabel, Benečani so se pridružili nasprotnikom vse močnejšega papeštva. Tako je Zvonimir sprejel tedanjo doktrino papeža, ki ima pravico podeljevati krono in priznavati posedovanje zemlje, in se dal od Gregorja VII. (1073 - 1085) okronati.

V septembru 1075 je Gregor VII. poslal svoja legata Gebizona in Fulkona z namenom, da se razreši vprašanje samostojnosti enotne hrvaško-dalmatinske države. Zatem, ko je Zvonimir prisegel, da bo zvest podanik papežu, ga je odposlanec Gebizon v nedeljo, 8. oktobra, okronal v Solinu s kraljevsko krono in mu predal druge simbole kraljevske oblasti in papeško zastavo.

Novookronani kralj je Svetemu sedežu obljubil: da se bo zavzemal za versko obnovo in branil Cerkev, da bo papežu letno daroval določeno vsoto denarja, da bo pazil, da se Cerkvi dajejo prvine in desetine, da bo preprečeval prodajanje ljudi, ščitil nepremožne, vdove in sirote. Hkrati je papežu odstopil samostan svetega Gregorja v Vrani kot gostišče za svoje odposlance.

S sprejetjem papeške doktrine, podpiranjem reformnega gibanja in nudenjem jamnstva cerkvenim interesom na Hrvaškem ter obljubo glede verskega in družinskega življenja, je kralj Zvonimir zagotovil politično in obrambno zvezo s Svetim sedežem, državnopravno priznanje Kraljevine Hrvaške (latinsko "regnum Dalmatiae et Chroatiae") in njen stabilen mednarodni položaj.

Zvonimir je prestoloval v Kninu. Ker večjih vojskovanj v njegovem času ni bilo, se je okrepil razvoj gospodarstva in kulture. Cerkve in samostane je bogato obdaroval, tako je v matični škofiji blizu Knina zgradil trikotno Baziliko, od vseh njegovih darov pa je najboljpoznan dar samostanu svete Lucije v Baški na otoku Krku. Redovniki so namreč okoli leta 1100 dali v glagolici vklesati napis o darovanju na tako imenovano Baščansko ploščo, na kateri se omenja Zvonimirjevo ime.

Zvonimir je bil oženjen z Heleno Lepo (hrvaško Jelena Lijepa), sestro madžarskega kralja Ladislava I. Imel je sina Radovana in hčer Klavdijo, ki se je poročila s pripadnikom Lapčanov. Hrvati so po nasilni Zvonimirjevi smrti na prestol posedli Štefana II., nečaka kralja Petra Krešimirja IV. Hrvaški narod se je še stoletja zatem spominjal obdobja miru in blagostanja, ki je vladalo za časa kralja Zvonimirja. Meddrugim je bilo omenjeno na Cetingradskem zboru.

Zvonimir je bil umorjen 20. aprila 1089 v Kosovu (danes Biskupija) blizu Knina. V tem času je bil bizantinski cesar Aleksej I. Komnen premagan od Pečenegov na spodnji Donavi, Seldžuki pa so osvojili Jeruzalem. Aleksej je zaprosil papeža Gregorja VII. za pomoč pri osvoboditvi Jeruzalema, hkrati je toisto zaprosil tudi Demetrija Zvonimirja. Zvonimir je sklical zbor v Kosovu pri "petih cerkvah". Ob omenitvi vojne v tujini so ga nezadovoljneži ubili.

Kralj Zvonimir je bil najprej pokopan v stolni cerkvi svete Marije v Kninu, pozneje pa so ga prenesli v Solin.

[uredi] Epitaf

• v Solinskem mavzoleju je Tomaž Arhidiakon opazil epitaf in ga zapisal v delu Historia salonitanorum pontificum:

Hrvaško besedilo: Tko će moći suzdržati narod, da ne uzdiše, kada bude gledao ovaj grob, doista vrijedan oplakivanja? Jer u ovoj tami počiva svijetla zvijezda uzvišena podrijetla. Kako li se čudno trne! Jer njezina se divljačka smrt može s proklinjanjem tumačiti crnim zločinima opakoga naroda bijesni popustiše do krajnosti srcu i najtežim umorstvom pogubiše kralja krepke snage, rukom moćnoga, pobožnoga zvonimira, beskrajno poštenoga, koji je bio njihov štit protiv dušmanima, navikao da satire nepijateljska vrata, oplakujte, prvaci, već jednom glavara časti, starci i mladići hrvatske zemlje, jer što bijaše prva svečanost kraljevstva i ujedno čast i slava, sada je propalo.

Slovensko besedilo: Kdo bo lahko zadržal narod, da ne vzdihuje, ko bo gledal ta grob, zares vreden objokovanja? Ker v tej temi počiva svetla zvezda vzvišenega porekla. Kako se čudno spreletava! Ker njena se divjaška smrt lahko s preklinjanjem razloži črnim zločinom hudobnega naroda besni popuščajo do skrajnosti srcu in z najtežjim umorom pogube kralja krepke moči, močnih rok, pobožnega zvonimirja, neskončno poštenega, ki je bil njihov ščit proti sovražnikom navajen streti sovražnikova vrata objokujte, prvaki, že enkrat glavarja časti, starci in mladostniki hrvaške zemlje, ker kar je bilo prvo slavje kraljestva in obenem čast in slava, je zdaj propadlo.

[uredi] Zunanje povezave

• Slika 1, Demetrij Zvonimir, avtor Kristian Kreković
• Slika 2, Zvonimirjevo kronanje in prisega

Predhodnik: Peter Krešimir IV. (1058 - 1074)

Hrvaški kralj (1075 - 1098)

Naslednik: Štefan II. (1089 - 1091)