Dvanajstnik
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Dvanajstnik ali dvanajsternik (latinsko duodenum) je prvi in najkrajši odsek tankega črevesa, ki leži neposredno za vratarjem. Vratar je obdan z sfinktrom, ki loči želodec od dvanajstnika. Pri človeku je dolg okoli 30 cm, kar ustreza dvanajstim palcem, po čemer je dobil tudi ime. V dvanajstniku se končujeta žolčno in pankreatično izvodilo.
[uredi] Zgradba
Začetni del se imenuje zgornji (superiorni) del. Začne se za vratarjem (pilorusom). Začetni del dvanajstnika se razširi v bulbus. Zgornji del se konča z zgornjo duodenalno fleksuro; za njo se začne navzdolnji (descendentni) del dvanajstnika, ki se znova obrne v spodnji duodenalni fleksuri. Navzdolnji del prehaja v vodoravnega, ki poteka horizontalno na levo mimo spodnje votle vene in aorte. Sledi navzgornji (ascendentni) del, ki poteka mimo spodnjega dela telesa trebušne slinavke. Z duodenojejunalno fleksuro se dvanajstnik konča in prehaja v tešče črevo (jejunum).
[uredi] Preiskave
Dvanajstnik običajno preiskujejo z endoskopom in hkrati odvzamejo tudi vzorec tkiva. Omenjena preiskava se imenuje duodenoskopija. Navadno obenem preiščejo še želodec (gastroduodenoskopija) ali tešče črevo (duodenojejunoskopija).
[uredi] Bolezni
- zlasti pogosta je razjeda dvanajstnika (duodenalni ulkus); tekom življenja se pojavi pri okoli dveh odstotkih populacije
- divertikel dvanajstnika
- rak na dvanajstniku
- vnetje dvanajstnika (duodenitis)
- duodenalna atrezija