Želodec
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Želodec (grško gaster, latinsko ventriculus) je organ, ki je kot del prebavnega trakta pomemben pri prebavi hrane. Njegova prvotna funkcija ni absorpcija hranil; to vlogo prevzema zlasti črevesje. Pri večini živali in pri človeku je želodec odgovoren za razgradnjo velikih molekul na manjše, ki se nato v črevesju lažje absorbirajo.
Pri človeku je v želodcu okolje zelo kislo - pH je okoli 1,5-2 in ga vzdržuje klorovodikova kislina, ki se v želodcu izloča.
Vsebina |
[uredi] Anatomija želodca
Želodec leži med požiralnikom in dvanajsternikom. Leži levo v trebušni votlini, želodčni svod (fundus) leži pod trebušno prepono.
Makroskopsko so robovi želodca razdeljeni na dve krivini:
- malo želodčno krivino - desni oziroma medialni rob želodca,
- veliko želodčno krivino - levi oziroma lateralni in spodnji rob želodca.
Želodec je razdeljen na pet odsekov - vsak med njimi ima različno zgradbo in funkcijo:
- kardija - predstavlja ločnico med požiralnikom in želodcem,
- želodčni svod (fundus) - leži višje od kardije in je običajno zapolnjen z zrakom,
- telo želodca (korpus) - predstavlja največji odsek želodca,
- pilorični antrum - odsek želodca med telesom in vratarjem,
- vratar (pilorus) - predstavlja mejo z dvanajsternikom in ga obdaja močan sfinkter.
[uredi] Histologija
Histološko sestoji želodec iz treh plasti:
- želodčna sluznica (Tunica mucosa gastrica) - vsebuje številne žleze,
- mišična plast (Tunica muscularis gastrica) - sestoji iz gladkega mišičja,
- serozna mrena (Tunica serosa) - vezivna mrena, ki odeva želodec od zunaj in je del potrebušnice.
[uredi] Bolezni
- Peptična razjeda
- Cushingova razjeda
- Rak na želodcu
- Gastritis
- Plastični linitis
- Zollinger-Ellisonov sindrom
- Dispepsija
[uredi] Zunanje povezave
Ta anatomski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
