Evrokovanci
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Evroobmočje | |
---|---|
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
Druge EU članice | |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
Druge države | |
![]() |
|
Galerija evrokovancev | |
Opombe: | |
¹ Ni članica Evropske unije |
Evrokovanci (tudi evrski kovanci) in bankovci so prišli v obtok 1. januarja 2002. Obstaja osem različnih denominacij evrskih kovancev. En evro (euro) je razdeljen na 100 stotinov (centov).
Vsebina |
[uredi] Redna izdaja
Denominacija | Premer | Debelina | Masa | Sestava | Rob |
---|---|---|---|---|---|
1 cent / €0.01 | 16.25 mm | 1.67 mm | 2.30 g | Jeklo z bakreno površino | Gladek |
2 centa / €0.02 | 18.75 mm | 1.67 mm | 3.06 g | Jeklo z bakreno površino | Gladek s črto |
5 centov / €0.05 | 21.25 mm | 1.67 mm | 3.92 g | Jeklo z bakreno površino | Gladek |
10 centov / €0.10 | 19.75 mm | 1.93 mm | 4.10 g | Bakrena zlitina (Nordic gold) | Zarezan rob |
20 centov / €0.20 | 22.25 mm | 2.14 mm | 5.74 g | Bakrena zlitina (Nordic gold) | Gladek s sedmimi zarezami ("Španska roža") |
50 centov / €0.50 | 24.25 mm | 2.38 mm | 7.80 g | Bakrena zlitina (Nordic gold) | Zarezan rob |
1 evro / €1.00 | 23.25 mm | 2.33 mm | 7.50 g | Znotraj: Cupronickel Zunaj: Nikel brass |
Šest segmentov, gladki in zarezani |
2 evra / €2.00 | 25.75 mm | 2.20 mm | 8.50 g | Znotraj: Nikel brass Zunaj: Cupronickel |
Različen, odvisno od države |
Vsi kovanci imajo na sprednji strani označeno vrednost. Kovanci za 1, 2 in 5 centov prikazujejo lego Evrope na svetu, kovanci za 10, 20 in 50 centov prikazujejo države članice EU (tudi tiste, ki ne uporabljajo evra). Kovanca za 1 in 2 evra prikazujeta Evropo brez meja. Na vseh kovancih je upodobljenih tudi 12 zvezd.
Na kovancih se lahko pojavlja že letnica 1999, ko so kovance skovali (samo v Franciji, Španiji, Belgiji, na Finskem in Nizozemskem). Ostale države so začele z letnico, ko so kovance dali v obtok.
[uredi] Evrski kovanci - sprednja stran
€0.01 | €0.02 | €0.05 |
---|---|---|
![]() |
![]() |
![]() |
€0.10 | €0.20 | €0.50 |
![]() |
![]() |
![]() |
€1.00 | €2.00 | |
![]() |
![]() |
Vsaka država ima zadnjo stran kovancev oblikovano po svoje. Nekatere države imajo na vseh osmih kovancih enak motiv, npr. grb, druge države pa imajo na vsakem kovancu svoj motiv. Vendar pa imajo vse države na drugi strani tudi 12 zvezd. V državah monarhijah je običajno upodobljen monarh, v ostalih državah pa narodni spomeniki ali simboli.
Monako, San Marino in Vatikan, ne pa tudi Andora, imajo tudi svoje oblikovanje zadnje strani, vendar ti kovanci le redko pristanejo v obtoku, saj jih zaradi njihove redkosti prej poberejo zbiralci.
[uredi] Manjši kovanci
Finska ne uporablja kovancev za en in za dva centa, vse cene imajo zaokrožene na 5 stotinov. O podobnem ukrepu razmišlja tudi Nizozemska. Še vedno pa so ti kovanci iz drugih držav, ki jih prinesejo v državo, zakonito plačilno sredstvo. Finski kovanci za 1 in 2 centa so zaradi redkosti zanimivi za zbiralce. Prve serije so namreč skovali.
[uredi] Spremembe oblike
Vsaj do 2007 ne bo na sprednji strani kovancev nobenih sprememb. Predvidoma bo ob novi izdaji na zemljevid dodanih 10 novih držav članic.
Države morajo oblikovanje na zadnji strani obdržati vsaj pet let. Pri tem so izjema države, ki imajo na kovancih upodobljene vladarje. Ob smrti vladarja se lahko začne kovati kovance s podobo novega.
Zaenkrat ni nobenih načrtov, da bi poenotili tudi zadnjo stran kovancev.
[uredi] Spominske izdaje
[uredi] Zlate in srebrne spominske izdaje
Veliko držav ima staro tradicijo izdajanja zlatih in srebrnih kovancev. Vendar pa take izdaje evrov niso zakonito plačilno sredstvo v vsem evrskem območju, ampak samo v državi izdajateljici. Vendar to ne predstavlja problema, saj taki kovanci niso izdani zaradi tega, da bi se uporabljali kot plačilno sredstvo.
[uredi] Spominske izdaje po 2 €
Evropska komisija je dovolila izdajanje spominskih kovancev za 2 evra leta 2003. Od takrat je take kovance izdalo več držav in so zakonito plačilno sredstvo v celotnem območju. Več o teh kovancih je na straneh o kovancih posameznih držav.
[uredi] Zunanje povezave
- Evropska centralna banka
- Evrski kovanci (za vsako državo članico EMU)