Hetiti

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Hetiti so indoevropsko ljudstvo, ki je v 2. tisočletju pr. n. št. ustanovilo veliko državo z glavnim mestom Hatuša; danes je to vas Boğazköy v severni osrednji Turčiji.

Okoli leta 1900 pr. n. št. so se indoevropski Hetiti z območja južnoruskih step priselili v Malo Azijo. Tam so na osnovah kulture zgodnje bronaste dobe zgradili svojo civilizacijo. Ustanovitelj hetitske države je kralj Hatušili, ki je prestolnico države preselil iz Kušare v Hatušo. Okoli leta 1600 pr. n. št. so Hetiti zasedli Babilon ter začeli oblikovati svoj imperij. V 14. in 13. stoletju pr. n. št. je postala država velesila, enakovredna Egiptu. Takrat so hetitski kralji osvojili Sirijo in Mitani (državo v severni Mezopotamiji), bitka z Egipčani pa je ostala neodločena. Država je postala imperij. Hetiti so nam zapustili zakonik, ki vsebuje veliko podatkov o zgradbi njihove države, odnosih med ljudmi itd.

Proti koncu 13. stoletju pr. n. št. so državo uničila »ljudstva z morja«.