Kristalna noč
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kristalna noč (nemško Kristallnacht, tudi Pogromnacht) je ime za pogrom nad Judi, ki so ga tako poimenovali zaradi razbitih izložb trgovin, ki so bile v lasti judovskih trgovcev. Pogrom se je odvijal po Nemčiji in delih Avstrije 9. in 10. novembra 1938, vodile pa so ga enote Sturmabteilung (SA).
Ta pogrom pomeni hkrati tudi začetek načrtnega uničevanja judovskega prebivalstva. Veliko število Judov so pripadniki paravojaških enot pobili, kakih 30.000 pa so jih odpeljali v koncentracijska taborišča. V kristalni noči je bilo požganih, uničenih in oskrunjenih tudi 1.668 sinagog ter okoli 7.000 trgovin.
Vsebina |
[uredi] Povod
28. oktobra 1938 je bilo v okviru antisemitske politike Adolfa Hitlerja iz Nemčije na Poljsko nasilno deportiranih okoli 17.000 poljskih Judov. Deportacija je potekala tako, da so jude prepeljali na mejno reko in jih prisilili, da so jo prečkali. Poljaki so večino zavrnili in jih z orožjem prisilili nazaj v vodo. Ti dogodki so trajali nekaj dni, ob tem pa je bilo nekaj Judov tudi ubitih, ko so se poskušali pretihotapiti nazaj v Nemčijo.
Mladi 17-letni judovski študent, ki je živel v Parizu, Herschel Grünspan, je, ko je izvedel, da so bili njegovi starši med deportiranci, v znak protesta 7. novembra s pištolo ubil nemškega konzula v Parizu, Ernsta von Ratha.
Ta uboj je sprožil »spontan« dvig nemškega prebivalstva in pripeljal do nasilnega obračunavanja na ulicah nemških in avstrijskih mest.
[uredi] Pogrom
Vest o atentatu je prišla do Hitlerja, ko je bil le-ta na večerji s svojimi »bojnimi tovariši« iz časov njegovega boja za oblast. Hitler je po tej novici pooblastil ministra za propagando, Josepha Goebelsa, da pripravi govor in ljudstvo prepriča o nujnih ukrepih za zaščito naroda. Goebels je v svojem govoru prepričal vodstvo stranke, da mora akcijo izpeljati tako, da bo videti, kot da je ljudstvo samoiniciativno organiziralo demonstracije.
Akcije so začeli izvajati po vseh večjih mestih, njihov koordinator pa je bil Reinhard Heydrich. V pogromu so sodelovale enote SA, ki so bile glavni nosilci, poleg njih pa še enote SS, SD in nahujskano ljudstvo. Tarča pogroma so bile predvsem judovske trgovine, sinagoge in stanovanja. Udeleženci akcije so dobili stroga navodila, ki so se jih morali držati. Tako je bilo pri uničevanju potrebno paziti na življenje in varnost Nemcev in tujih državljanov (tudi Judov). Prav tako so morali razbijači paziti, da ni prišlo do poškodovanja stvari nejudovskega prebivalstva, zaželene pa so bile tudi masovne aretacije (predvsem bogatih Judov moškega spola).
Uničenje v mestih je bilo popolno. Zjutraj 10. novembra so bile ulice polne razbitega stekla, kar je dalo pogromu ime Kristalna noč.
[uredi] Posledice
Pogrom je pomenil začetek holokavsta, neusmiljenega preganjanja judovskega prebivalstva in množičnih deportacij v taborišča. Poleg tega so nacisti sprejeli sklep o tem, da morajo Judje plačati nemški državi odškodnino za atentat na Ratha, v višini milijarde mark.
Pogrom je sprožil val reakcij tako v Nemčiji kot v tujini. Nemci so bili razdeljeni, vendar je v njih zaradi demagogije in strahu kmalu prevladalo odobravanje, tujina pa je nanj odgovorila z uradnimi protesti in neodobravanjem. Uradnih diplomatskih stikov z Nemčijo sicer ni prekinila nobena od držav, močno pa je upadla podpora radikalnim nacionalsocialističnim strankam, ki so v tistem času nastajale po Evropi in ZDA.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
