Parfum

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Za druge pomene glej Parfum (razločitev).

Parfum so molekule substanc, ki dišijo ter se vdihajo v nos, kjer se raztopijo v nosni sluznici in razdražijo vohalne celice, iz teh potuje dražljaj po vohalnem živcu preko sitke do vohalnega predela možganov (rhinencephalon). Ta je povezan z limbičnim sistemom, kjer se procesirajo čustva in je osnova za strasti, erotiko, materinsko ljubezen, zvestobo in tudi jezo, strah, sovraštvo.Vonjave oddajajo tudi cvetlice, živali in človek v določenih življenskih obdobjih. Znano je, da izloča mošusni jelen Moschus moschiferus med popkom in spolovilom iz posebne žleze snov mošus, katero uporabljajo za izdelavo parfumov. Podobno kot ta jelen imajo po mošusu dišeče izcedke tudi druge živali. Podobno kot kopenske živali tudi kit glavač v morje izloča posebno maščobo - dišečo ambro. Pri človeku je ta sposobnost precej zakrnela, vendar še vedno ena spolno dozorela ženska na tisoč, oddaja v okolico vonj mošusa. Za moderno proizvodnjo parfumov je bila prelomnica odkritje hrvaškega Nobelovega nagrajenca za kemijo, Lavoslava Ružičke-(*1887 †1976), ki je izločil iz mošusa muskon in iz cibeta cibeton in s tem omogočil njihovo sintezo ter umetno izdelovanje. Od tedaj se vrstijo prevare čutov.

[uredi] Zakonska zaščita mošusnega jelena

Zaradi zaščite Mošusnega jelena-Moschus moschiferusa, katerega življenski prostor je omejen na gorska področja držav Afganistan, Butan, Indija, Nepal in Pakistan je mednarodna skupnost izdala poseben -dodatek I Zakona CITES- the Convention on International Trade in Endangered Species of Wild Fauna and Flora. Zaradi te določbe so izdelovalci parfumov prisiljeni posegati po sintetičnih dišavah. [1]