Rdeči trg
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rdeči trg (rusko Красная площадь, [Krasnája ploščad]) je najslavnejši in hkrati osrednji trg v Moskvi. V dolžino meri 695 metrov, širok pa je 130 metrov, ločuje pa Kremelj od stare trgovske četrti Kitaj-gorod (kitajsko mesto). Od leta 1991 je uvrščen na UNESCOv seznam svetovne dediščine.
[uredi] Zgodovina in izvor imena
Trg je nastal na ukaz carja Ivana III., ki je leta 1493 ukazal podreti vse stavbe na prostoru današnjega trga, da bi zagotovil varstvo pred požarom svoji rezidenci, Kremlju. Sprva je bila na tem prostoru osrednja tržnica, sčasoma pa se je začel uporabljati za svečane dogodke, po čemer je ta trg znan še danes.
Ime je trg po enih virih dobil po rdeči barvi tlaka, po drugih pa naj bi imela beseda krasnaja dva pomena, rdeča ter arhaični pomen lepa. Po teh virih naj bi torej trg nosil ime Lepi trg. Vsekakor pa ne drži splošno prepričanje, da je izvor imena komunistično navdahnjen.
V času Sovjetske zveze je bil trg priča vsakoletnim vojaškim paradam, na katerih so ob obletnici zmage druge svetovne vojne sovjeti svetu kazali svojo vojaško moč. V tem času so zaradi teh parad porušili Kazansko katedralo ter Iversko kapelo, da so na trg lahko zapeljala tudi največja vojaška vozila. Obe stavbi so po letu 1990 spet zgradili po starih načrtih.
28. maja leta 1987 je nemec Mathias Rust s športnim letalom pristal na Rdečem trgu, kar je bilo v tistem času nezaslišana poteza, ki je nakazovala željo po spremembah.
[uredi] Zgradbe na trgu
Na trgu stoji Leninov mavzolej, kjer je shranjeno balzamirano truplo voditelja Oktobrske revolucije, Lenina. V bližini je tudi spomenik padlim sovjetskim vojakom med drugo svetovno vojno z večnim ognjem, vzdolž zidu Kremlja pa so keramične kocke v katerih je zemlja sovjetskih mest herojev.
Poleg tega stoji na trgu še spomenik Kuzmi Minjinu in princu Dmitriju Požarskem, ki sta leta 1612 osvobodila Moskvo izpod poljske.
Okoli trga so razporejene naslednje stavbe: na severu stoji državni zgodovinski muzej, na vzhodu veleblagovnica GUM, zahodna stran je omejena z zidom Kremlja, na jugu pa stoji znamenita Katedrala Vasilija Blaženega.
[uredi] Zunanje povezave
