Sadje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Da bo članek zadostoval merilom kakovosti, ga bo treba urediti.
O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka. Pomagajte si tudi s Slogovnim priročnikom.

Stojnica s sadjem na barcelonski tržnici

Sadje je naziv za človeku užitne plodove različnih dreves in grmov. Večji del sadežev lahko uživamo sveže, brez predhodne priprave. Meja med sadjem in zelenjavo je zabrisana. Sadje ima običajno več sladkorja in raste na večletnih rastlinah. Botanično nastane sadež iz cveta, zelenjava pa iz drugih delov rastline. Paradižnik, paprika, kumarica in buča nastanejo iz cveta, vendar zaradi male količine sladkorja sodijo med zelenjavo. Nasprotno velja za rabarbaro; kljub temu da uporabimo pecelj, sodi med sadje.

[uredi] Sestavine

V sadju je zelo dosti vitaminov, balastnih snovi, sadnih kislin in mineralov. Delež sestavin se pri različnih sadežih močno razlikuje. Največ je vode:

voda:75-80-95%
ogljikovi hidrati:5-20%;prevladujejo fruktoza, glukoza, celuloza in prektinske snovi.
sladne kisline:0,1-5%;jabolčne, citronske, akorbinske kisline.
beljakovine:0,3-1,3-14,8%;še posebej v lupinastem sadju.
lupidi:0d 0,3-1,0 v lupinskem sadju pa do 64%.
vitamini:C,A,vitamini B2 kompleksa.
minerali: Ce,P,Fe,Na,K,Mg,Ca.Ka,Al

[uredi] Vrste sadja

koščično sadje: češnja, breskva, marelica, sliva, višnja, nektarina
pečkasto sadje: jabolka, hruška, kaki, kutine, nešplje
jagodičasto sadje: borovnica, grozdje, jagoda, malina, ribez, robide, brusnice, kosmulje
lupinasto sadje :orehi, lešniki, kostanj, arašidi, mandlji, pistacije, indijski oreh
južno sadje-agrumi:limone, pomaranče, grenivke, mandarine, citrone
južno sadje-drugo:kivi, smokve, rožiči, datlji, kokosov oreh
tropsko-eksotično sadje:banana, ananas, mango, papaja, avokado, gvajava

[uredi] Izdelki iz sadja

Sadni sokovi (bistri, motni, kašasti),
Zmrznjeno sadje,
Suho sadje,
Kompoti,
Marmelade,
Kandirano sadje,
Sadni žele.

[uredi] Shranjevanje in konzerviranje

Shranjevanje v hladilnicah (nižje temperature, ustrezna vlažnost),
Zmrzovanje (je zelo dober postopek konzerviranja, ker sadju ne spremeni hranilne vrednosti),
Sušenje sadja (samo na zraku ali v biosušilnikih s pomočjo višje temperature),
Konzerviranje (pasterizacija) s sladkorje
mleko in mlečni izdelki (po novejšem času)