Seznam načinov točkovanj prvenstev Formule 1
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
|||
|
To je Seznam načinov točkovanj prvenstev Formule 1, ki od sezone 1950 določajo zmagovalca v boju za dirkaški in konstruktorski naslov svetovnega prvaka v formuli 1. Oba naslova prvakov sta dodeljena dirkaču oziroma moštvu, ki v sezoni zbereta največje število točk glede na rezultate uradnih dirk za Veliko nagrado formule 1.
V nekaterih sezonah je le določeno število dirkačevih najboljših rezultatov štelo za naslov. To je bilo zelo pomembno v sezoni 1988, ko sta bila dirkača McLarna Alain Prost in Ayrton Senna dominantna. Prost je končal 14 dirk na prvih dveh mestih in dvakrat odstopil, Senna je tako ob osmih zmagah in sedmih Prosta potreboval še tri druga mesta za naslov, ne glede na Prostove rezultate. Ta situacija se je končala z veliko anomalijo, saj je Prost osvojil rekordno število točk, pa vendar ni bil prvak. Sedanji sistem je bil vpeljan pred sezono 2003 z namenom, da lahko več dirkačev in moštev redno osvaja točke obenem pa zmanjšuje točkovno razliko med posameznimi uvrstitvami, kar pomeni da je vzdržljivost dirkalnika pomembnejša od njegove hitrosti.
Najdominantnejši prvak v zgodovini glede na osvojene točke je Jim Clark, ki je osvojil v sezonah 1963 in 1965 vseh 64 možnih točk za vseh 6 zmag v sezonah. V sodobni formuli 1 je Michael Schumacher osvojil 144 od možnih 170 točk v sezoni 2002, ko je prav na vsaki od 17-tih dirk končal na odru za zmagovalce. Najdominantnejši konstruktorski prvak v sodobni formuli 1 je bil McLaren v sezoni 1988, ko je osvojil 199 od možnih 240 točk in sezono končal s prednostjo 134 točk pred drugo uvrščenim moštvom.
[uredi] Sistemi točkovanja
| Sezone | 1. | 2. | 3. | 4. | 5. | 6. | 7. | 8. | Najhitrejši krog | Šteli najboljši rezultati | Opombe |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1950–1953 | 8 | 6 | 4 | 3 | 2 | 1 | 4 | 1, 2 | |||
| 1954 | 8 | 6 | 4 | 3 | 2 | 1 | 5 | 1, 2, 3 | |||
| 1955–1957 | 8 | 6 | 4 | 3 | 2 | 1 | 5 | 1, 4, 5, 6, 13 | |||
| 1958 | 8 | 6 | 4 | 3 | 2 | 1 | 6 | 6, 7, 13 | |||
| 1959 | 8 | 6 | 4 | 3 | 2 | 1 | 5 | ||||
| 1960 | 8 | 6 | 4 | 3 | 2 | 1 | 6 | ||||
| 1961–1962 | 9 | 6 | 4 | 3 | 2 | 1 | 5 | ||||
| 1963–1964 | 9 | 6 | 4 | 3 | 2 | 1 | 6 | ||||
| 1965 | 9 | 6 | 4 | 3 | 2 | 1 | 6 | 8 | |||
| 1966 | 9 | 6 | 4 | 3 | 2 | 1 | 5 | 9, 13 | |||
| 1967 | 9 | 6 | 4 | 3 | 2 | 1 | 9 ( 5 od prvih 6, 4 od zadnjih 5) |
9, 13 | |||
| 1968 | 9 | 6 | 4 | 3 | 2 | 1 | 10 (5 od prvih 6, 5 od zadnjih 6) |
||||
| 1969 | 9 | 6 | 4 | 3 | 2 | 1 | 9 (5 od prvih 6, 4 od zadnjih 5) |
8, 13 | |||
| 1970 | 9 | 6 | 4 | 3 | 2 | 1 | 11 (6 od prvih 7, 5 od zadnjih 6) |
13 | |||
| 1971 | 9 | 6 | 4 | 3 | 2 | 1 | 9 (5 od prvih 6, 4 od zadnjih 5) |
8 | |||
| 1972 | 9 | 6 | 4 | 3 | 2 | 1 | 10 (5 od prvih 6, 5 od zadnjih 6) |
8 | |||
| 1973–1974 | 9 | 6 | 4 | 3 | 2 | 1 | 13 (7 od prvih 8, 6 od zadnjih 7) |
8 | |||
| 1975 | 9 | 6 | 4 | 3 | 2 | 1 | 12 (7 od prvih 8, 5 od zadnjih 6) |
2, 5, 6, 7, 8, 10 | |||
| 1976–1978 | 9 | 6 | 4 | 3 | 2 | 1 | 14 (7 od prvih 8, 7 od zadnjih 8) |
8 | |||
| 1979–1980 | 9 | 6 | 4 | 3 | 2 | 1 | 8 (4 od prvih 7, 4 od zadnjih 8) |
10 | |||
| 1981–1984 | 9 | 6 | 4 | 3 | 2 | 1 | Vsi | 10, 11 | |||
| 1985–1990 | 9 | 6 | 4 | 3 | 2 | 1 | 11 | 10, 12 | |||
| 1991–2002 | 10 | 6 | 4 | 3 | 2 | 1 | Vsi | 10 | |||
| 2003– | 10 | 8 | 6 | 5 | 4 | 3 | 2 | 1 | Vsi |
[uredi] Opombe
- Naslov konstruktorskega svetovnega prvaka se ni podeljevalo od sezone 1950 do 1957.
- Točke so bile med dirkača, ki sta si delila dirkalnik, razdeljene enakovredno med oba, ne glede na to koliko krogov je kateri iz med njiju odpeljal.
- Na Veliki nagradi Velike Britanije 1954, je sedem dirkačev postavilo najhitrejši krog dirke, in tako je vsak dobil 0.143 točke.
- Dirkači, ki so si delil več kot en dirkalnik, so dobili točke le za najboljšo uvrstitev.
- Točke so bile med dirkača, ki sta dirkala skupaj, razdeljene enakovredno med oba dirkača, razen če eden ni odpeljal premajhne razdalje.
- Točke so se delile enakovredno med vse, ki so postavili najhitrejši krog.
- Niso več delili točk med dirkače, ki so si delil dirkalnik.
- Le najuspešnejši dirkač posameznega konstruktorja na dirki je doprinesel k seštevku konstruktorjev.
- Dirkači, ki so odstopili niso dobili točk, tudi če so končali med prvimi šestimi, če niso uspeli odpeljati določene razdalje.
- Za dirke, ki so se končale pred polovico predvidene razdalje, so podeljevali polovične točke.
- Drugi dirkači moštev, ki so uradno nastopali le z enim dirkalnikom niso dobili točk. To je prizadelo Jo Gartnerja (Osella) in Gerharda Bergera (ATS), ki sta končala kot peti in šesti na Veliki nagradi Italije 1984. Točke za peto in šesto mesto na tisti dirki tako sploh niso bile podeljene.
- Moštva, ki so prijavila le en dirkalnih, za uvrstitve drugega dirkača niso dobili točk.
- Dirkalniki formule 2, ki so dirkali skupaj z dirkalniki formule 1 na naslednjih Velikih nagradah, niso bili upravičeni do točk.
