Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Dirkaški naslov svetovnega prvaka podeljuje FIA najuspešnejšemu dirkaču Formule 1 preko sezone, glede na vnaprej določen sistem točkovanja, ki temelji na rezultatih dirk za Veliko nagrado. Prvi dirkaški svetovni prvak je bil razglašen v 1950, ko je zmagal Nino Farina. Prvi dirkač, ki je ubranil naslov prvaka je bil Alberto Ascari v sezonah 1952 in 1953.
FIA uradno razglasi prvaka po koncu sezone, vendar če ima že med sezono določen dirkač takšno točkovno prednost, da ga noben drug dirkač niti ob maksimalnem izkupičku točk na preostalih dirkah sezone ne more ujeti, potem pravimo da si je tak dirkač že zagotovil naslov svetovnega prvaka. Odločitev o naslovu je 23-krat v 56-ih sezonah padla na zadnji dirki sezone. Najzgodnejše v sezoni si je naslov zagotovil Michael Schumacher v sezoni 2002 in sicer šest dirk pred koncem prvenstva.
V zgodovini je naslov osvojilo 28 dirkačev, najuspešnejši pa je Nemec Michael Schumacher z rekordnimi sedmimi naslovi. Schumacher drži tudi rekord v številu zaporednih naslovov, kajti med leti 2000 in 2004 jih je osvojil pet. Aktualni prvak je Španec Fernando Alonso, ki je v letošnji sezoni 2006 ubranil naslov iz lanske sezone 2005.
[uredi] Po sezonah
[uredi] Po dirkačih
Dirkač |
Skupaj |
Sezone |
Michael Schumacher |
7 |
1994-1995, 2000-2004 |
Juan Manuel Fangio |
5 |
1951, 1954-1957 |
Alain Prost |
4 |
1985-1986, 1989, 1993 |
Jack Brabham |
3 |
1959-1960, 1966 |
Jackie Stewart |
1969, 1971, 1973 |
Niki Lauda |
1975, 1977, 1984 |
Nelson Piquet |
1981, 1983, 1987 |
Ayrton Senna |
1988, 1990-1991 |
Alberto Ascari |
2 |
1952-1953 |
Jim Clark |
1963, 1965 |
Graham Hill |
1962, 1968 |
Emerson Fittipaldi |
1972, 1974 |
Mika Häkkinen |
1998-1999 |
Fernando Alonso |
2005-2006 |
Nino Farina |
1 |
1950 |
Mike Hawthorn |
1958 |
Phil Hill |
1961 |
John Surtees |
1964 |
Denny Hulme |
1967 |
Jochen Rindt |
1970 |
James Hunt |
1976 |
Mario Andretti |
1978 |
Jody Scheckter |
1979 |
Alan Jones |
1980 |
Keke Rosberg |
1982 |
Nigel Mansell |
1992 |
Damon Hill |
1996 |
Jacques Villeneuve |
1997 |
[uredi] Po narodnosti
[uredi] Najmlajši svetovni prvak
|
Dirkač |
Starost |
Sezona |
1 |
Fernando Alonso* |
24 let, 58 dni |
sezona 2005 |
2 |
Emerson Fittipaldi |
25 let, 273 dni |
sezona 1972 |
3 |
Michael Schumacher |
25 let, 314 dni |
sezona 1994 |
4 |
Niki Lauda |
26 let, 197 dni |
sezona 1975 |
5 |
Jacques Villeneuve |
26 let, 200 dni |
sezona 1997 |
6 |
Jim Clark |
27 let, 188 dni |
sezona 1963 |
7 |
Jochen Rindt |
28 let, 140 dni |
sezona 1970 (po smrti) |
8 |
Ayrton Senna |
28 let, 223 dni |
sezona 1988 |
9 |
James Hunt |
29 let, 56 dni |
sezona 1976 |
10 |
Nelson Piquet |
29 let, 190 dni |
sezona 1981 |
11 |
Mike Hawthorn |
29 let, 192 dni |
sezona 1958 |
12 |
Jody Scheckter |
29 let, 223 dni |
sezona 1979 |
- *Fernando Alonso je tudi najmlajši dvojni svetovni prvak. Tudi, če v sezoni 2005 ne bi postal svetovni prvak, bi bil Alonso že le z naslovom leta 2006 še vedno najmlajši svetovni prvak vseh časov.
[uredi] Najstarejši svetovni prvak
|
Dirkač |
Starost |
Sezona |
1 |
Juan Manuel Fangio |
46 let, 41 dni |
sezona 1957 |
2 |
Nino Farina |
43 let, 308 dni |
sezona 1950 |
3 |
Jack Brabham |
40 let, 155 dni |
sezona 1966 |
4 |
Graham Hill |
39 let, 262 dni |
sezona 1968 |
5 |
Nigel Mansell |
39 let, 8 dni |
sezona 1992 |
6 |
Alain Prost |
38 let, 214 dni |
sezona 1993 |
7 |
Mario Andretti |
38 let, 193 dni |
sezona 1978 |
8 |
Damon Hill |
36 let, 26 dni |
sezona 1996 |
9 |
Niki Lauda |
35 let, 242 dni |
sezona 1984 |
10 |
Michael Schumacher |
35 let, 239 dni |
sezona 2004 |
11 |
Alberto Ascari |
35 let, 89 dni |
sezona 1953 |
12 |
Phil Hill |
34 let, 143 dni |
sezona 1961 |
13 |
Jackie Stewart |
34 let, 90 dni |
sezona 1973 |
[uredi] Največ zaporednih naslovov prvaka
- ^ Fangio je delil zmago na Veliki nagradi Francije 1951 z Fagiolijem.
- ^ Fangio je tekmoval v sezoni 1954 na Veliki nagradi Argentine in Veliki nagradi Belgije z Maseratijem, nato pa zaključil sezono z Mercedesom.
- ^ Fangio je delil zmago na Veliki nagradi Argentine 1956 z Mussom.
- ^ Fangio si je delil drugi mesti leta 1956 na Veliki nagradi Monaka in Veliki nagradi Italije s Collinsom.
- ^ a b c č d e f g h i j k l m n o p q r s š t u v x y z ž aa ab ac ač ad ae af ag ah ai aj ak Moštvo je osvojilo v tisti sezoni tudi konstruktorski naslov prvaka
- ^ Hill je osvojil naslov na Veliki nagradi Italije 1961, kjer se je njegov moštveni kolega Wolfgang von Trips smrtno ponesrečil na dirki.
- ^ Surtees je postal prvi prvak tako med motorističnimi kot tudi med avtomobilističnimi dirkači. Pred tem naslovom v Formuli 1 je osvojil sedem naslovov 350 and 500 kubičnih motociklističnih razredih.
- ^ Rindt se je smrtno ponesrečil med treningom za Veliko nagrado Italije 1970, dve dirki kasneje pa je postalo jasno, da je postal prvi in za zdaj edini posmrtno razglašeni svetovni prvak.
- ^ Andretti je postal prvak po tem, ko je njegov moštveni kolega Ronnie Peterson umrl za posledicami nesreče na Veliki nagradi Italije 1978.
- ^ Ayrton Senna je zmagal na Veliki nagradi Japonske 1989, vendar bil pozneje diskvalificiran zaradi sekanja šikane po tem ko so ga delavci ob progi porinili nazaj na stezo. McLaren se je na to odločitev pritožil, a neuspešno tako da je postal prvak tisto leto Alain Prost.
- ^ Damon Hill je sin Grahama Hilla, ki je osvojil naslova prvaka v sezonah 1962 in 1968, tako da sta postala prva oče in sin, ki sta oba osvojila naslova svetovnih prvakov.
- ^ Michael Schumacher je bil diskvalificiran v sezoni 1997 z drugega mesta ter 78-timi točkami.