Videm, Italija
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Videm (furlansko Udin, italijansko Udine) je mesto v zgodovinski regiji Furlanija in italijanski deželi Furlanija-Julijska krajina na severovzhodu Italije. Leži na prodni ravnini med Alpami in Jadranskim morjem nekaj manj kot 40 kilometrov zahodno od slovenske meje. Ocena populacije je 96.593 (ocena 2005).
Videm je bil zgodovinsko pomemben kot prva večja naseljena točka na južni strani Julijskih Alp in kot tak izhodišče za pot v Beljak preko Tablje ali Trbiža. V času Rimskega imperija je Videm ležal na prometnici Via Julia Augusta, kljub temu pa ni najti sledi zasedbe. Sicer je dokumentiran leta 983, ko se je začel razvijati zaradi zatona Ogleja, enega pomembnejših mest v Rimskem imperiju. V tridesetih letih 13. stoletja je bil v mesto iz Ogleja prestavljen sedež Oglejskega patriarhata, kar je dalo naselju nov pomen tudi z gospodarskega stališča. Leta 1420 je Videm postal del Beneške republike, nato pa 1797. leta, ko je Napoleon Bonaparte slednjo s pogodbo iz Campa Formia priključil Avstriji, ozemlje zadnje. V Italijansko kraljestvo je bilo mesto vključeno leta 1866.
Videm je gospodarsko pomemben kot mestno središče pokrajine, znane po izdelovanju pohištva. Zraven tega mesto premore še železno in mehanično industrijo.
V kraju je najti visokošolsko ustanovo Università degli studi di Udine. Kulturni pomen mesta zaznamujejo tudi nekatera pomembna slikarska dela v škofovski palači in mestnem muzeju, pa tudi dejavnosti Mladinskega gledališča Videm.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanja povezava
