Zveri

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Zveri Fosilni razpon: paleocen - recentno
sivi volk Canis lupus
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Mammalia (sesalci) Podrazred: Eutheria (višji sesalci) Red: Carnivora (zveri) Bowdich, 1821
Družine
Podred Feliformia (»podobni mačkam«) Družina Eupleridae Družina Felidae (mačke) Družina Herpestidae (ihneumoni) Družina Hyaenidae (hijene) Družina Nandiniidae Družina Nimravidae (izumrli) Družina Viverridae (cibetovke) Podred Caniformia (»podobni psom«) Družina Ailuridae (rdeči panda) Družina Amphicyonidae (izumrli) Družina Canidae (psi) Družina Mephitidae Družina Mustelidae (kune) Naddružina: Pinnipedia (plavutonožci): Družina Odobenidae (mroži) Družina Otariidae (uhati tjulnji) Družina Phocidae: (pravi tjulnji) Družina Procyonidae (rakuni) Družina Ursidae (medvedi)

Zveri (znanstveno ime Carnivora) so red sesalcev, ki so večinoma plenilci in torej uživajo meso, poznamo pa tudi vrste, ki so vsejede ali celo pretežno rastlinojede. Mesojede vrste srečamo v vseh življenjskih okoljih. Prilagoditve na lov pa se kažejo v celotni telesni zgradbi in načinu življenja. Kljub temu obstajajo med vrstami velike razlike, saj med zveri uvrščamo zelo različne predstavnike, kot sta veliki panda in lisasta hijena. Za vse zveri so značilni v derače preobraženi kočniki. Derači so štirje, v vsaki čeljustnici po eden. V moškem spolovilu je kost.

Red zveri obsega 7 družin in 249 vrst.

Družine so: psi in lisice (volk, lisica, kojot, dingo, domači pes...), medvedi, rakuni, kune (podlasica, kuna, dihur, jazbec, vidra...), cibetovke (cibetovke, ženete, mungi, fose...), hijene in mačke.

Vsebina [skrij] 1 Prehranjevanje 2 Lov 3 Življenje 4 Zunanje povezave

[uredi] Prehranjevanje

Medtem ko je orjaška panda skoraj samo rastlinojedec (čeprav včasih je ribe ali žuželke), skoraj vse jejo meso kot glavno prehranjevalno jed: nekatere, naprimer družina mačke, jejo samo meso, ostale (naprimer medvedi in lisice) pa različno.

Zveri imajo značilno obliko lobanje, imajo pa tudi v derače preobražene kočnike. Za večino so značilne močne čeljusti in ostri zobje, saj so plenilke. Tudi okostje je prilagojeno hitremu gibanju za učinkovitemu lov.

[uredi] Lov

Plen zaznajo z vidom, sluhom ali vohom. Ujamejo ga iz zasede, ga zalezujejo in poženejo v napad, nato pa upehajo in jo ubijejo z stiskom u goltanec ali zlomom hrbtenjače. Lovijo v krdelu ali pa samotarsko.

[uredi] Življenje

Nekatere zveri živijo v krdelu, v njem imajo zapletene odnose, sestava krdel je pa zelo različna. Sporazumevjo se z vonjalnimi sporočili (oznaka teritorija), vidnimi znaki in oglaševanjem.

Ta članek s področja zoologije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite.

[uredi] Zunanje povezave

• Flynn et al: Molekularna filogeneza zveri
• Wesley-Hunt: Filogeneza zveri

Danes živeči redovi sesalcev po podrazredu

Australosphenida: Monotremata Marsupialia: Didelphimorphia Â· Paucituberculata Â· Microbiotheria Â· Notoryctemorphia Â· Dasyuromorphia Â· Peramelemorphia Â· Diprotodontia Placentalia: Afrosoricida Â· Macroscelidea Â· Tubulidentata Â· Hyracoidea Â· Proboscidea Â· Sirenia Â· Cingulata Â· Pilosa Â· Scandentia Â· Dermoptera Â· Primates Â· Rodentia Â· Lagomorpha Â· Insectivora Â· Chiroptera Â· Pholidota Â· Carnivora Â· Perissodactyla Â· Artiodactyla Â· Cetacea