Bajt
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Količina bajtov | |||||
---|---|---|---|---|---|
Splošna raba in (SI standard) |
Binarne predpone po standardu IEC 60027-2 |
||||
Ime | Simbol | Količina | Ime | Simbol | Količina |
kilobyte | kB | 210 (103) | kibibyte | KiB | 210 |
megabyte | MB | 220 (106) | mebibyte | MiB | 220 |
gigabyte | GB | 230 (109) | gibibyte | GiB | 230 |
terabyte | TB | 240 (1012) | tebibyte | TiB | 240 |
petabyte | PB | 250 (1015) | pebibyte | PiB | 250 |
exabyte | EB | 260 (1018) | exbibyte | EiB | 260 |
zettabyte | ZB | 270 (1021) | zebibyte | ZiB | 270 |
yottabyte | YB | 280 (1024) | yobibyte | YiB | 280 |
Bajt (tudi zlog, byte, oktet) je v računalništvu manjša enota za količino podatkov oziroma velikost pomnilnika. Byte pa je tudi podatkovni tip v nekaterih programskih jezikih.
Bajt je imel včasih spremenljivo velikost, v današnjih računalnikih je 1 bajt = 8 bitov. Izraz je leta 1956 skoval Werner Buchholz v podjetju IBM, originalno je bajt označeval šest bitov. Polovico bajta (štirje biti) imenujemo nibble.
Kratica za bajt je "B", včasih tudi "b", kar pa lahko pomeni tudi bit. Nekateri narodi so ime enote povsem prevedli, Francozi jo recimo imenujejo octet ("o").
Večje enote so kilobajt, megabajt. Predpone (kilo, mega,...) imajo običajno drugačen pomen kot sicer:
- kilo = 1024 = 210 in ne 1000
Po standardu IEC 60027-2 so predlagane drugačne predpone, ki še niso širše uveljavljene. Kilobajt je tako 1000 bajtov, uvedena pa je predpona kibibajt, ki je 1024 bajtov.
[uredi] Glej tudi
- binarne predpone