Chambéry

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Koordinate: 45° 34’ severne širine, 5° 55’ vzhodne dolžine

Uprava
Občina Chambéry Lega in grb
Lega
Zemljepisna dolžina:	05° 55' 18" E
Zemljepisna širina:	45° 34' 02" N
Država	Francija
Regija:	Rona-Alpe
Departma:	Savoja (prefektura)
Okrožje:	Chambéry
Interkomunaliteta:	Chambéry - Metropola
Župan:	Louis Besson (2001-2008)
Statistični podatki o
Nadmorska višina:	245 m–560 m (povpr. 270 m)
Površina kopnega:¹	20.99 km²
Prebivalstvo:² (1999)	55,786
- gostota: (1999)	2,958/km²
Razno
INSEE/Poštna številka	73065/ 73000:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).

Chambéry (provansalsko Chambèri) je kraj in komuna v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, sedež departmaja Savoja in glavno mesto nekdanje zgodovinske pokrajine Savoje. Leta 1999 je imel kraj 55.786 prebivalcev.

[uredi] Geografija

Kraj leži na križišču starodavnih poti med Burgundijo, Švico in Italijo v dolini, ki se razprostira na jugu vse do vinogradniških pobočij Combe de Savoie, na severu pa skoraj do obale jezera Bourget.

[uredi] Zgodovina

Zgodovina Chambéryja je tesno povezana s savojsko hišo. Kraj je bil zgodovinsko glavno mesto Savoje vse od 13. stoletja (1295 do 1563), ko ga je razglasil Amadej V. Savojski. V tem času se je bila Savoja razširila čez ozemlje zahodnih Alp, ki je vključevalo Annecy, Torino, Ženevo in celo Nico. Na koncu je Emmanuel Philibert, vojvod Savojski, ob soočenju s stalno francosko sovražnostjo, leta 1563 premaknil sedež iz Chambéryja v Torino, kar je imelo za posledico padec pomembnosti kraja. Leta 1714, po vojni za špansko nasledstvo, je kraj skupaj s Savojo pripadel Sicilskemu kraljestvu, od leta 1720 pa Sardinskemu kraljestvu. Med francosko revolucijo, ko ga je zasedla francoska revolucionarna vojska, je bil Chambéry sedež novoustanovljenega departmaja Mont-Blanc, leta 1815 pa je ponovno prešel pod Sardinsko kraljestvo. Dve leti kasneje je postal sedež nadškofije. Po plebiscitu, v katerem se je prebivalstvo odločalo o priključitvi k novonastali Kraljevini Italiji oz. k Franciji, ga je slednja aneksirala 24. marca 1860.