Downov sindrom
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Downov sindrom (znan tudi kot mongolizem ali mongoloidnost, a sta izraza odsvetovana) je dedno pogojene duševne manjrazvitosti, ki je posledica kromosomske nepravilnosti; 21. kromosomu je namreč dodan se eden (gre za trisomijo 21. kromosoma). V 95% primerov je vzrok trisomije 21 nepravilen potek mejoze. Bolezen je poimenovana po britanskem zdravniku z imenom John Langdon Down, ki je leta 1866 ta sindrom prvi opisal.
Bolniki z Downovim sindromom imajo običajno zmanjšane zaznavne sposobnosti, njihova duševna manrazvitost je blažja do srednja.
[uredi] Simptomi
- sploščena lobanja
- kratek nos, prsti
- epikantus (navpična očesna guba) - daje mongoloidni videz
- velik presledek med palcem in ostalimi prsti na nogi
[uredi] Pojavnost
Pojavnost bolezni je med 1/800 in 1/1000 porodov. Pojavlja se pri vseh rasah. Verjetnost, da bo otrok imel Downov sindrom, znatno narašča s starostjo nosečnice. Pri nosečnicah, starih 20-24 let, je verjetnost okoli 1/1490, medtem ko je pri 40 letih že 1/60 in pri 49 letih 1/11.
Ta medicinski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
