Dubrovniška republika
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Dubrovniška republika je obdobje mestne države od začetka 15. stol. do leta 1808. Čas nastanka samega Dubrovnik ni točno določen, kot najbolj verjetno se omenja, da so mesto ustanovili v začetku 7. stoletja begunci iz Epidaurusa, današnjega Cavtata. Prvotno so se prebivalci, ki so ustanovili Dubrovnik ukvarjali predvsem s poljedelstvom, v začetku 9. stol. pa so se pričeli ukvarjati tudi z trgovino in Dubrovnik je postal posrednik med Balkanskim polotokom in Italijo, s tem pa tudi tekmec Benetk. V času od 9. - 12. stol., zlasti pa v 13. stol. se preko Dubrovnika izvaža v Italijo zlato, srebro in svinec. Proti koncu 12. stol. je Dubrovnik le še nominalno odvisen od Bizanca, pač pa mora od 1205 do 1358 priznati nadoblast Benetkam. Gospodarska in politična ureditev mu je omogočila tudi ozemeljsko širitev, posebno še v 14. in do srede 15. stoletja. Leta 1333 kupi od carja Dušana mesto Ston in polotok Pelješac. Car Uroš pa mu odstopi ozemlje ob srbsko-dubrovniški meji, od Ljute v Župi do Petrovega sela na zahodu. Sredi 14. stol. pa utrdi svojo oblast nad Mljetom. Bosanski kralj Ostoja mu proda obrežni del od kraja Orošac do Stona. V 15. stol. pa si pridobi še Konavlje. S pridobitvijo oblasti nad vsemi temi pokrajinami, je Dubrovnik dejansko postal neodvisen, ter se je spremenil v mestno državo. Oblast so imeli v rokah domači plemiči, na čelu uprave so bili knez, mali in veliki svet in svet naprošenih. V letih 1358 do 1526 priznava Dubrovnik vrhovno oblast ogrsko - hrvatskih kraljev, ima pa popolno avtonomijo, edina obveznost je , da mora letno plačevati 500 dukatov davščin.
Kot samostojna država se je Dubrovnik najprej imenoval "občina Dubrovnik", od začetka 15. stol. pa republika. Čas od 15. do 16. stol. je bil za Dubrovnik čas največjega razcveta. Po bitki pri Mohaču 1526 pa je postal odvisen od Turkov, kar je sčasoma pričelo povzročati hude ekonomske težave, ki so se še povečale z odkritjem Amerike. Zelo hud udarec za Dubrovnik je bil spomladanski katastrofalen potres (6. april 1667), ki mu je sledil še požar, mesto je bilo skoraj v celoti uničeno, pomrlo pa je tudi tri četrtine prebivalcev. Po tem dogodku se je Dubrovnik le z največjo težavo izkopal iz težav, in je šele proti koncu 18. stol. pričel ponovno močneje razvijati trgovino in pomorsko dejavnost.
Po zasedbi Dubrovnika 1806 je Napoleon 1808 ukinili Dubrovniško republiko, in jo vključili v Ilirske province.
Ta zgodovinski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
