Dubrovnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Mestni grb

Glavna dubrovniška ulica, t.i. Placa

Dubrovnik (italijansko Ragusa), (število prebivalcev 43.770 leta 2001, 49.728 leta 1991), je pristaniško mesto in eno od najvidnejših turističnih letovišč ob obali Jadranskega morja na skrajnem južnem delu Hrvaške. Je eno od štirih največjih mest Dalmacije.

[uredi] Zgodovina

Nastanek samega mesta Dubravnika sega v relativno daljno preteklost ter je - podobno kot v primeru mnogih starih sredozemskih mest - obdan z legendami. Od več legend o njegovem nastanku je zgodovinsko najbolj utemeljena legenda, ki povezuje nastanek novega mesta z uničenjem in propadom starega rimskega mesta Epidaura ( na mestu današnjega Cavtata ) v VII.stoletju.

[uredi] Klima

Mesto Dubrovnik je najjužnejše hrvaško mesto. V njegovi okolici vlada izrazita mediteranska klima . Povprečna letna temperatura znaša okrog 17ºC, odlikuje se po zelo blagih zimah ter zelo sončnih in suhih poletjih. Povprečna temperatura v zimskih mesecih znaša okrog 10ºC, maksimalna povprečna letna temperatura pa okrog 26ºC. Od burje mesto varuje planina Srđ, od sunkov juga pa delno otok Lokrum. Kot celotno hrvaško obalo Jadrana, dubravniško primorje poleti osvežuje maestral. Dežuje navadno v zimskem obdobju, pojav snega pa je povsem izjemen. Povprečna letna temperatura je višja od 21ºC, povprečna letna količina padavin pa je 1250 mm.