Sneg

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Za druge pomene glejte sneg (razločitev).

Sneg je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - nastaja iz ledenih kristalov, ko je zrak zasičen z vodno paro pod 0ºC temperature. Tedaj vodna para sublimira (takoj preide v trdo stanje). Če je sublimacija postopna, ledeni kristali dobivajo več ali manj pravilno obliko, se pri padanju spajajo in tako nastanejo snežinke.

Vsebina 1 Ledeni kristali 2 Snežinke 2.1 Elektronskomikroskopska galerija 3 Snežne padavine 3.1 Predstavnostno gradivo 4 Snežene nevarnosti 4.1 Snežna neurja 4.2 Snežni plazovi 4.3 Zameti 5 Snežni športi in zabava 6 Viri

[uredi] Ledeni kristali

Ledeni kristali, ki rastejo samo na račun vodne pare, imajo značilne oblike, odvisne od temperature okolice. Pri padanju skozi toplejše plasti postaneta zgradba in oblika bolj zapleteni, podobno velja za dviganje v vzgorniku skozi oblak. V tabeli so podane značilne oblike kristalov:

Temperatura	Osnovna oblika	Tip ledenega kristala
0ºC do -4ºC	ploščica	tenki šestkotniki
-4ºC do -10ºC	prizma	igla (-4ºC do -6ºC), cevka (-5ºC do -10ºC)
-10ºC do -22ºC	ploščica	večdelna ploščica (-4ºC do -6ºC), razvejen kristal (-12ºC do -16ºC), večdelna ploščica (-16ºC do -22ºC)
-22ºC do -50ºC	prizma	cevka

Ledeni kristali rastejo tudi na osnovi različnih hitrosti padanja. Večji kristali so težji in padajo hitreje in pod sabo pobirajo manjše, počasneje padajoče ledene kristale.

[uredi] Snežinke

Masa ledenih kristalov se z rastjo povečuje in kristali začnejo padati. Med padanje lahko trčijo v druge ledene kristale ali v oblačne kapljice. Pri trkih majhni delci kristala odletijo in začnejo rasti. Število ledenih kristalo hitro narašča, kot pri verižni reakciji. Pri padanju se ledeni kristali med seboj tudi sprimejo in nastanejo snežinke.

Snežinke so v obliki različnih kristalnih zvezdic, ki pa so tudi pomešane z navadnimi ledenimi kristali. Pri temperaturi zraka, ki je višja od -10ºC, se ti kristali navadno spajajo v obliki kosmov. Njihova velikost je različna, vendar imajo redkogdaj večji premer kakor od 3 do 4 cm. Na velikost snežink vplive predvsem temperatura zraka. Čim nižja je temperatura, tem manjše so snežinke. Velike snežinke ali kosmi pa nastajajo, če vodna para kondenzira pri temperaturi, ki ni znatno pod 0ºC.

[uredi] Elektronskomikroskopska galerija

[uredi] Snežne padavine

Snežne padavine so mogoče pri temperaturi zraka od -40ºC do +10ºC. V zmernih geografskih širinah najpogosteje sneži pri temperaturi od -4ºC do +2ºC. Take temperature so v prizemnih plasteh zraka, ne pa v oblakih, v katerih se padavine oblikujejo. Padavine v zmernih geografskih širinah imajo skoraj vedno najprej obliko snega, tudi poleti. Če je plast zraka med oblakom in tlemi dovolj topla, se snežinke stopijo in pri tleh dežuje.

[uredi] Predstavnostno gradivo

[uredi] Snežene nevarnosti

[uredi] Snežna neurja

Sneg običajno ne povzroča pretiranih težav. Prinaša veselje otrokom in zaslužek v turizmu. Vsakih nekaj let pa se zgodi, da je višina novega snega tako velika, da ohromi promet, da sneg lomi drevje in trga električne vode. Zima 1951/52 je bila zelo snežena, že konec januarja je bilo v Ljubljani 80 cm snega. Med 13. in 15.februarjem 1952 je po nižinah Slovenije zapadlo največ snega od začetkov merjenj, ki so se začela sredi 19.stoletja. Snežilo je nepretrgoma več dni skupaj in na koncu je bilo v Ljubljani 146 cm snega, v Ratečah 240 cm in v Bovcu 188 cm. Prenehali so voziti vlaki, cestni promet je bil popolnoma ohromljen, dolina reke Soče je bila cele tedne odrezana od drugih krajev. Uvedena je bila spošna mobilizacija.

[uredi] Snežni plazovi

V gorah vsako zimo pade več sneg kot v nižinah, saj je v gorah hladneje. Če so v snežni odeji plasti le rahlo povezane, potem se ob motnji zgornja plast odtrga in zdrkne po pobočju navzdol. Plaz uničuje vse pred seboj, lahko polomi drevje, poruši hiše, zasuje ceste in seveda ogroža človeška življenja.

[uredi] Zameti

Med sneženjem pogosto piha veter in prenaša sneg. Tam kjer je veter močan, sneg odnaša, v zavetrju pa ga odlaga. Tako nastajajo zameti snega. Zametom na pobočjih rečejo klože, takšnim, ki se kot balkoni pojavijo na grebenih, pa opasti. Klože so pogosto slabo povezane z podlago.

[uredi] Snežni športi in zabava

Sneg omogoča smučanje, sankanje, snowboarding, snowskating, in podobne dejavnosti. Sneg se lahko naredi tudi umetno s pomočjo snežnih topov, taka vrsta snega se imenuje kompaktni sneg in načeloma ni tako kvaliteten kot naravni.

[uredi] Viri

• Vreme in podnebje, Janko Pučnik
• Vremenski vodnik, Ross Reynolds

Padavine
Babje pšeno | Dež | Ivje | Ledene iglice | Poledica | Pršenje | Rosa | Slana | Sneg | Sodra | Sosnežica | Virga | Toča | Zrnat sneg | Žled
Meteorologija - Vreme