Hadrijanov zid
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Hadrijanov zid je utrdba, zgrajena l. 122 n.š. Poimenovan je bil po rimskem cesarju, Hadrijanu, ki se je odločil, da bo imperij zavaroval. Zato je sklenil številna premirja, gradil je utrdbe, zgradil pa je tudi 117 km dolgo obzidje v severni Britaniji.
[uredi] Zgradba
Nahaja se v severni Britaniji in je eden najveličastnejših spomenikov rimski vojski. Razteza se od zaliva Solway vse do ustja reke Tyne. S to lego je branil severni del Britanije pred sovražnimi plemeni iz Škotske. Ostanke si lahko ogledamo še danes in še danes so mogočni. Zato si najverjetneje ni težko predstavljati kako je izgledal kot kamnita utrdba, visoka okoli 5 m. Poleg zidu je bil tam trimetrski jarek (vallum) in še dodatni nasip. Ob njem je potekala tudi vojaška cesta. Obzidje je imelo 80 utrdb in manjših stolpov. Nekatere utrdbe so bile zelo velike, kar je pričalo o obilju sredstev in o velikih rimskih tehničnih sposobnostih.
[uredi] Pomen
Hadrijanov zid je večji del rimske vladavine predstavljal severno mejo rimskega cesarstva. Rimljanom je uspelo tudi več vdorov globoko v škotsko pokrajino. Tam so pozneje zgradili še eno obzidje, imenovano Antoninov zid, ki je se je raztezal med Forthom in Clydeom.
