Hvar, Hvar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Grb mesta Hvar

Mesto Hvar

Hvar, mesto, letovišče in pristanišče na otoku Hvaru, Splitsko-dalmatinska županija, Hrvaška

Mesto Hvar leži na jugozahodnem delu istoimenskega otoka v dobro zavarovanem zalivu na temeljih antičnega Dimosa. Mesto Hvar je administrativno, kulturno in turistično središe otoka, in eno najbolj znanih turističnih mest na zahodni obali Jadrana. Turistična sezona traja skozi vse leto, saj je podnebje tako v mestu, kot na celem otoku izrazito sredozemsko, brez izrazitih nihanj.

[uredi] Klima

Podnebje je izrazito sredozemsko. Povprečno je letno 2718 sončnih ur in ne več kot trije megleni dnevi. Srednja januarska temperatura je 8,6ºC, julijska pa 24,9ºC. Letna količina padavin je 790 mm, od tega v jesenskih in zimskih mesecih pade 2/3 vseh padavin. Zimski meseci so zelo ugodni za bivanje in rekonvalescenco astmatičnih bolnikov.

[uredi] Zgodovina

Na področju današnjega mesta je že v 4. stol.pr. n. št. stalo grško naselje Dimos. Obdobje rimskega vladanja v mestu ni pustilo opaznejših sledov. V času poznega srednjega veka po letu 1278 se prične izgradnja mestnega obzidja, ki se z vzpetin nad mestom spušča proti glavnemu mestnemu trgu. Obzidje je bilo dokončano v 15. stoletju. V 13. stol. je na vzpetini nad mestom postavljen mestni grad, v katerem je bila rezidenca mestnega glavarja. Grad je bil v naslednjih stoletjih večkrat popravljen in na novo dograjen. Leta 1551 je bila zgrajena nova trdnjava, ki pa je bila ob eksploziji razstreljiva 1579 delno porušena, potem pa so jo tekom naslednjih stoletij obnovili. Obnova je trajala do 18. stoletja. Zahodna mestna vrata je dal 1625 zgraditi Marin Gazarović. V obdoju Ilirskih provinc so Francozi 1806 zgradili trdnjavo Napoleon in 1811 na rtu nedaleč stran od frančiškanskega samostana še drugo utrdbo, takoimenovano Baterijo. Po odhodu Francozov so na otočku Galešnik, ki se nahaja pred vhodom v hvarsko pristanišče, Avstrijci zgradili manjšo trdnjavo. Sama gradnja pristanišča v mestu Hvar se je pričela 1455. Pristanišče je naravno zelo dobro zaščiteno, zato se je v zimskih mesecih v njem redno nahajala Beneška flota vzhodnega jadrana.

Številni kulturnozgodovinski spomeniki spominjajo na bogato in razgibano preteklost mesta Hvara. Najpomembnejši se nahajajo na glavnem trgu-jedru starega mesta iz 15. stoletja. Sredi trga je renesančni mestni vodnjak iz 1529, na koncu trga pa je katedrala sv. Stjepana, ki je bila zgrajena v renesančnem in baročnem slogu v obdobju od 16. do 18. stoletja, medtem ko zvonik poleg katedrale spominja na romaniko. V notranjosti so zanimivi oltarji in številne dragocene slike. V zakladnici hranijo poleg slik tudi razne sakralne predmete. Na južni strani trga je Arzenal, zelo zanimiv Hvarški spomenik iz konca 16. in začetka 17. stoletja. V prvem nadstropju, dograjenem 1612 je urejena gledališka dvorana, najstarejša na ozemlju nekdanje Jugoslavije, v kateri so bile predstave vse do konca 18. stoletja. Severno stran starega trga zapira nekaj najstarejših stavb, med katerimi je najzanimivejša gotsko-renesančna palača Paladini iz 16. stoletja. Od drugih spomenikov je vredno omeniti renesančno mestno loggio, ki je bila dokončana 1497 in večkrat obnovljena, gotsko renesančni stolp z uro iz 15. do 16. stol., zvonik dominikanske cerkve sv. Marka iz 16. stol. cerkvici sv. Kuzme in Damjana (15. do 16. stol.) in sv. Duha (15. stol.), ter frančiškanski samostan s cerkvijo Gospe od Milosti (15. do 16. stol.). V samostanu hranijo več dragocenih slik-tudi benečanskih mojstrov, ter stare rokopise, knjige, zanimive zbirke vezenja in pomorske zemljevide.