Hvar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Hvar je hrvaški otok v srednjem Jadranu.

Hvar, ki meri 299,6 km², je v turističnem pomenu najbolj znan jadranski otok. Ta sloves dolguje zelo prijetnemu podnebju. Po številu sončnih dni-povprečno sije sonce 2718 ur letno- je na prvem mestu na jadranski obali in med prvimi v Evropi. Spričo barvitosti otoka, pokritega z vinogradi, nasadi oljk in aromatičnimi rastlinami (sivka), očarljivost njegovih naselij s številnimi kulturnozgodovinskimi spomeniki in prijetnimi, po navadi z borovimi gozddički, obraslimi plažami je Hvar eden najbolj atraktivnih otokov na Jadranu.

[uredi] Zgodovina otoka

Naseljen je bil že zgodnjem neolitiku, o čemer pričajo številni predmeti (kamnito orodje in orožje, koščene igle in drugo), ki so jih odkrili v otoških jamah, medtem ko ostanki iz ilirska dobe govore o pomembnih naseljih. Grki so ru v obdobju 386 do 385 pr. n. št. ustanovili dve mesti Faros (današnji Stari Grad) in Dimos, (današnji Hvar). Leta 219 pr. n. št. so otok z zmago nad ilirskim vojskovodjem Demetrijem Hvaraninom zavzeli Rimljani. V 7. stol. so se pričela na Hvaru naseljevati slovanska plemena, potem pa je otok zamenjal mnogo gospodarjev: večkrat sta se zamenjala Bizantinc in Benetke, otoku so vladali hrvatski kralji, ogrsko-hrvatski kralji, bosanski kralj Tvrdko I., Hrvoje Vukšić, Dubrovniška republika, najdlje (od 1420 do 1797) pa Benečani. V času Napoleonove Ilirije je Hvar izmenoma pripadal Avstriji, Francozom in Angležem, nato pa od 1813 do 1918 Avstriji.

[uredi] Naselja

Hvar, Stari Grad, Jelsa, Sućuraj, Vrboska.

Ta članek o geografiji Hrvaške je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.