Iberski polotok
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ibêrski pòlotok ali Ibêrija se nahaja na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope. Na vzhodu in jugu ga obliva Sredozemsko morje, na zahodu in severu Atlantski ocean, na severovzhodu pa ga gorska veriga Pireneji ločuje od Francije in preostanka Evrope, zaradi česar ga imenujemo tudi Pirenéjski pòlotok. Pri Gibraltarju, na jugu, se približa Afriki.
Polotok je dobil svoje ime po Ibercih, hamitskemu ljudstvu severnoafriškega izvora, ki se je tam naselilo v prvem tisočletju pr. n. št. in se pomešalo s prvotnim prebivalstvom. Pozneje, vendar pred letom 450 pr. n. št. so na Iberski polotok prodrli Kelti, kjer so se stopili z domačimi plemeni in ustvarili mešano jezikovno skupino Keltibercev.
V srednjem veku je polotok sestavljalo več malih državih, ki pa so se sčasoma združevale, dokler ni po koncu Napoleonovih vojn (vključno s Polotoško vojno) leta 1815 dobil današnjo politično obliko. Iberijo danes sestavljata državi Španija in Portugalska (seveda brez njunih otokov ter afriških mest Ceuta in Melila), poleg njiju pa še mala država Andora in območje Gibraltarja, ki je pod britansko upravo. Na Iberskem polotoku tako govorijo naslednje uradne jezike:
- Andora:
- Gibraltar:
- Portugalska:
- portugalščina
- mirandeščina (uradno priznana)
- Španija:
- baskovščina
- kastiljanščina (imenovana tudi španščina)
- katalonščina (v okrožju Valeziana imenovana valencijanščina)
- galicijanščina
- babelščina (uradno priznana)
- aramejščina (uradno priznana)
Glej tudi: Iberski romanski jeziki.
[uredi] Literatura
- Luigi Pareti (ur.), Zgodovina človeštva II/1, DZS 1970, str. 31, 72, 86. (COBISS)
