Sredozemsko morje
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sredozémsko mórje (italijansko Mare Mediterraneo, francosko Mer Méditerranée, katalonsko Mar Mediterrània, špansko Mar Mediterráneo, arabsko بحر ابيض متوسط, hebrejsko הים התיכון, turško Akdeniz, grško Μεσόγειος Θάλασσα) je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko medcelinsko morje, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija. Slovenski izraz »sredozemski« je neposreden prevod latinskega mediterraneus, iz medius, »srednji« + terra, »zemlja, dežela«. Skupen izraz za Sredozemsko morje in dežele okoli njega je Sredozemlje ali Mediteran.
Vsebina |
[uredi] Geografija
Sredozemsko morje je na zahodu z Gibraltarsko ožino povezano z Atlantskim oceanom, na severovzhod pa prek Dardanel z Marmarskim morjem (ki ga navadno obravnavajo kot del Sredozemskega morja) in prek Bosporja naprej v Črno morje. Sueški prekop na jugovzhodu povezuje Sredozemsko morje z Rdečim morjem.
Površina Sredozemskega morja je 2,509 milijona km². Najgloblja točka (5121 m) leži jugozahodno od rta Matapan na Peloponezu, povprečna globina je 1370 m, prostornina je 3,7 milijona kubičnih kilometrov. Zaradi šibke povezanosti z oceani je plimovanje v Sredozemlju na splošno majhno. Slanost Sredozemskega morja je s 38 promili višja od slanosti Atlantskega oceana. Sredozemsko morje ima negativno vodno bilanco: letno izhlapi 4690 km³ vode, s padavinami in rečnimi pritoki pa se je vrne le 1830 km³. Tako bi se brez stalnega dotoka vode iz Atlantskega oceana skozi Gibraltarsko ožino gladina letno znižala za 1,4 m in se v približno 1500 letih izsušilo.
Podmorski prag med tunizijsko obalo in Sicilijo deli Sredozemsko morje na vzhodni in zahodni del. Drug podvodni prag leži med špansko in maroško obalo, malo pred Gibraltarsko ožino. Zaradi svoje plitvosti (300 m) omejuje kroženje vode skozi Gibraltarsko ožino, zaradi česar je plimovanje v Sredozemlju manjše, slanost pa večja kot v Atlantiku.
Sredozemsko morje je skupaj z delom Indijskega oceana del nekdanjega morja Tetis, ki je zaradi tektonskega narivanja afriške plošče na evrazijsko pred 30 milijoni let, v dobi oligocena, ostalo skoraj odrezano. Tektonski premiki so še vedno dejavni, rezultat česa je dejavnost ognjenikov Etna, Vezuv in Stromboli (vsi v Italiji) ter pogosti rušilni potresi v Italiji, Grčiji in Turčiji. Pred 6 milijoni let se je zaradi tektonskega narivanja Gibraltarska ožina zaprla in Sredozemsko morje se je izsušilo. Dokaz za to so terciarne plasti sadre in soli globoko na morskem dnu.
[uredi] Otoki
Večji otoki v Sredozemskem morju so:
- Balearski otoki (Majorca, Menorca in Ibiza) v zahodnem Sredozemlju
- Korzika, Sardinija in Sicilija v osrednjem Sredozemlju
- Kreta, Rodos in Ciper v vzhodnem Sredozemlju
[uredi] Države ob Sredozemskem morju
V Evropi, od zahoda proti vzhodu: Španija, Francija, Monako, Italija, Malta, Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna Gora, Albanija in Grčija.
V Aziji, od severa proti jugu: Turčija, Ciper, Sirija, Libanon, Izrael in Palestina.
V Afriki, od vzhoda proti zahodu: Egipt, Libija, Tunizija, Alžirija in Maroko.
[uredi] Morja v Sredozemskem morju
Sredozemsko morje se še nadalje deli na več manjših morij:
- Ligursko morje severno od Korzike
- Tirensko morje, ki ga omejujejo Apeninski polotok, Sardinija in Sicilija
- Jadransko morje med Apeninskim polotokom, dalmatinsko obalo in Istro
- Jonsko morje med južnim delom Apeninskega polotoka in Peloponezom
- Egejsko morje med Peloponezom in Malo Azijo
- Trakijsko morje, severni del Egejskega morja
- Kretsko morje, južni del Egejskega morja, severno od Krete
- Marmarsko morje, med Egejskim in Črnim morjem
Večji ali bolj znani zalivi v Sredozemskem morju so:
